Eno šihtarsko javljanje...

Hali halo

Spet bom(o) mal jamral (kaj pa čmp drujga)... sicer je puncama pomoje dokaj luštno v službi, le konstantno stanje na nogah verjetno moti in je boleče, nama z Mihijem je pa delo kar precej muka. Sicer pa kdor je kdaj delal na terenu v zelo spremenljivem podnebju jeseni ali spomadli točno ve o čem govorim, za vse ostale pa od začetka. Zjutraj je mrzlo (vsak dan bolj), drevesa (krošnje kivijev) so mokre ne glede na vreme prejšni dan, tako da si precej moker že ob pol devetih (delat se začne ob osmih). Seveda smo napravleni v palerine, škornje in gumijaste hlače, ampak par kapljic še vedno pride skozi. Okoli 11h začne že ornk sonce sijat, kar pomeni slačenje dežne opreme, 13h začne pihat ko si že precej prešvican, 14,15h zopet kakšna kapljica dežja, za dežjem pravjo da vedno posije sonce itd. itd. Vstaneš v temi, domov prideš v temi... Ne vem kako tem ljudem to znese iz tedna v teden, ker je bil danes že 8. zaporedni delovni dan (jup, že ta druga delovna nedelja zapored, ne je*ejo oni tega). Nič od dneva, nič prostega časa, le garanje do skoraj onemoglosti. Edini prosti dnevi v tej kivi sezoni so kadar ščije do onemoglosti, pa še to ponavadi začne padati par ur po začetku šihta, tako da se pol še ene par urc vztraja v takih pogojih, češ: "Za eno uro se pa že nisem vozil 30 km." Bo že bolje, do konca pogodbe je samo še mesec dni.

Včeraj je nakazal plačo tudi tip za obiranje kivijev, ki nas je za moje pojme scat peljal za vsaj 50$ na glavo (oderuh debeli!!!). Nategovanje siromaških backpackerjev se tukaj zdi čedalje bolj nacionalni šport. Vsi domačini so vsaj par $$$ na uro bolje plačani od "nas".

Pustimo jamranje za par vrstic... Dolžan sem še opis dela. Najlažje ga je predstaviti kar s slikcami, zato pozorno berite in potem glejte slike.

Moje delo je sledeče: postavim dobre 3 m dolg kol (ni tolk težek, kakor je štorast za nosit brez kakršnihkoli rokavic) k še enemu dobre 3 m dolgemu kolu, ju z zaklopko vzporedno povežem, stopim na lestev slabe 2m visoko, kjer ta dva kola povežem z mačkom, stopim dol in prvotni kol držim močno kar se da, medtem ko sodelavec na vrhu lestve z višinsko žago reže veje in štrikce na vrhu kola št. 2. Jup, kar nevarno delo. Ko požaga vse veje, se jih malce posortira, kolikor je mogoče, nato prerežem s kleščami vezico s katero je pritrjen kol št. 2 na prečko, dvignem oboje in skušam kar se da lepo in previdno spustiti oba kola na tla, ju odpnem in jovo na novo. Cel postopek traja ene 3,4 minute. To sedela slabih 9 ur na dan, kar pomeni da je to en živ dolgčas z dodatkom bolečih bokov, pet in členkov na roki. Vmes te piči tudi kakšna životinja, da srbi kot 100 hudičov. Najbolje od vsega mojega dela je pa to, da mi cel dan po glavi pada žaganje in sluz iz kivijevih vej, poleg tega pa še cela gora pajkov, ki pa so na srečo bolj mejhni in načeloma nestruoeni. Superca... Včasih me doleti sreča in se mi pojavi celo drugo delo, ki je sila zanimivo in ne monotono. To delo se kliče: odštrikcanje :D; odvezovanje in vlečenje štrikcev (seveda brez rokavic) z vsake veje v sadovnjaku. Roke se načete po parih minutah, ker so nekatere veje skupaj zarašene, tako da je vmes tudi štrikec.

Sadovnjak

Deblo od zelenega kivija na katerega so vstavili veje od zlatega

Železna horizontalna štanga na kateri je kol št. 2 na njem pa veje in štrikci

Samo veje in štrikci

Mihijev šiht pa zgleda takole: po tem ko jaz in moj sodelavec Nik (domačin) podelava zgoraj opisano, on na malo manjši lestvi bolj podrobno posortira veje in jih pripenja na žice, da se ne premikajo. Tudi njegovo delo je zelo zanimivo in nemonotono. Uživa do konca in se mi zdi, da se mu kolca ker je študiral pravo :D.

Mihijev končni izdelek iz kontra-od-ptičje perspektive

Uglavnm, ne vem kaj si vi mislite, ampak prav nič ni fletno teh dobrih devet ur na dan tole eno in isto sranje počet. Še dobro, da je tako zanimivo in spremenjlivo vreme, ker če bi bili vedno idelani delovni pogoji bi verjetno že spet dala odpoved.

Tole je za tiste, ki še niste videli kako raste kivi (tole je obična nam poznana zelena varianta):

Tole pa sta punci na njunih delovnih mestih (tekoči trak kaj pa drugega)... Kaj več o tem delu pa predvidevam da bo Anita sama napisala, ko bo utegnila (verjetno na svojem blogu).

Mount Mnaganuu in Šoferji objave pa sta že v priprav, tako da bo naslednjih par dni kar pestro na tem blogu :)

Čavči


P.S. Upam, da je v vaših službah še hujše :D (hecam se)

P.S. 2 Sandra dobr spedeni jutr, da bodo kmal tamali Darkoti pa Sandrice jokal pa puzal :), bomo držal pesti

P.S. 3 Če koga kaj bol specifičnega zanima o kakršni koli stvari tu doli, naj pa pogoogla (naj v komentarju vpraša seveda :D :D :D)