Kot verjetno že veste, smo v nedeljo kupili avto, v torek popravili ključavnico na prtljažniku, se popoldne dobili z Ash-om na pivu, kjer smo šele ugotovili, da nas je napadel tornado :D
Dokaj slabo ja, ampak tako to gre, če imaš veliko opravkov. Po pivu z Ashom, smo popili še enega :), nato pa hitro stopili do Vector arene, kjer se je ob 18:30 začel koncert. Prvi band smo sicer ujeli samo zadnji komad, ampak jih niti ni nihče poznal, za njimi so igrali As I lay Dying, nato Trivium, na koncu pa seveda band, katerega smo sploh hoteli it poslušat (in gledat) DISTURBED (tole vse je za večino "kr-neki", ampak v Hotemožah 87 pa malce več vedo o tem in si že mislejo, če bom napisal da je pel Miran Rudan :)).Disturbedi so ga dobr nažigali, naroda je bilo kar precej, tudi tribune so bile zapolnjene, pivo se dobi skor na vsakem koraku v dvorani, skratka odlično uštimano. Tudi garderobo imjo spedenano za toliko ljudi in (pazi) to brezplačno!!! Ka-ka-kapo dol fantom bi reku Srečko Katanec. Sledi par slikc s koncerta (imam tudi en video, ampak zasede okoli 12 MB in bo počakal na disku):
Drugač je bila komadn zaslon na odru, kjer se je med vsakim komadom odvijala svoja projekcica... Dost hudo, sploh s takimi posnetki. Več pa doma s posnetka (kmalu.......... :))
V sredo zjutraj smo morali spakirati vse, ker smo imeli v Taurangi že rezerviran hostel za 3 noči. Rekli smo da gremo na pot okol 12h, najkasnej 13h, ampak smo potem še prali in sušili cunje, čakali šefa hostla in mu dali eno bomboniero, Andy nam je označil na zemljevidu kaj vse se izplača pogledati na NZ, ker gre čez 5 dni v ZDA in ga ne bomo več videli. Tudi njemu smo dali eno bomboniero. Punci sta (med tem ko sva z miho skrbela za cunje) šli zrihtat avtomobilsko zavarovanje, nato pa je počasi že bila ura 16:30 in smo morali res na pot. Mal je bilo spet poslovilnih obveznosti, ampak ni bilo niti približno tako hudo kot davnega 3. aprila na eno prelepo nedeljsko popoldne :)
Če se komu ljubi, lahko malo pogoogla o Taurangi na internetu (ni obvezno), da boste vedeli kam smo šli.
V rezerviranem hostlu smo takoj po plačilu rezervacije vprašali glede služb in ni bilo preveč obetavno. Mogoče bi dobili službo (obiranje kiwijev), pa še to samo zato, ker imamo avto. Drug dan ni bilo nič bolj jasno glede zaposlitve, zato smo odvihrali do malenkost bolj oddaljenega hostla, kjer se najlažje dobi službo. Preko interneta je bilo tu vse zasedeno, zaro smo upali, da bo mogoče vsaj služba, ampak se enega brez drugega tukaj ne da dobiti. Ata šefe zgleda kot en bivši JNA zatežen oficir, ki nam je še pred rezervacijo za en teden in plačilom najprej vsaj pol ure pridigal o pravilih hostla. Bolj smo govorili, da se strinjamo, bolj je težil :D
No uglavnem, glede na to, da smo imeli še za dve noči plačani v prvem hostlu, tukaj pa kao zagotovljeno službo naslednji dan, smo se odpravili v prvega in skušali odjaviti nastanitev. Bili smo polovično uspešni, kar pomeni da smo dobili polovico nazaj. Ata šefe bi še pred vojaškim penzionom rekel: "Bolje išta ne ništa!"
Rezervirali smo za en teden v naprej, kar je dokaj poceni (v primerjavi s prvim hostlom), ampak je pa malenksot slabši. Nima to neke ogromne veze, ker smo s tem dobili tudi službo.
V četertek (se pravi danes) bi morali iti ob 7ih zjutraj že rabutati te njihove zelene dobrote, ampak nam (bolj veleposestniku s plantažami) zagodlo vreme. Celo noč je deževalo, okol 8,9ih pa je nehalo in je sijalo sonce. Upamo, da bo jutri bolje, ampak napovedi niso najbolj rožnate. Punci sta danes dobili še boljšo ponudbo. Jutr naj bi šli podpisati pogodbo za vsaj 4 tedne dela v tovarni/pakirnici kiwijev. Delo poteka ne glede na vremenske razmere, 6 dni v tednu, in to od 8ih zjutraj do 6ih zvečer (10 urc, verjetno z malico vred). Super zame, ker me bo do nadaljnega preživljala Anita :D :D :D... Mal heca. Naj bi se vreme vsaj do ponedeljka, če ne nedleje že toliko sestavilo, da bova tudi midva pričela z delom. Kaj več o šihtu boljših (o tem bi se dalo govorit :)) polovic pa v naslednji objavi.
No pa da se še malo vrnem na avto in vožnjo. Mihi je imel prvi čast vožnje po levem pasu in je za moje pojme stvar opravil z odliko (on nas je pripeljal do Taurange), Anita je vozila par kilometrov v nedeljo, ko sva šla na bazen in se ji je še malce zatikalo. V prid ji govori tudi tema in slabo vreme (dež). Bo pa o tem kaj več povedala sama. Danes je na sceno stopila tudi Barbi in je vozila dokaj solidno, me je zelo pozitivno presenetila. Malenkost ji je nagajala le stopalka za plin, drugače pa dobro. Seveda sem nekaj kilometrov nabral tudi sam in bi rekel, da je šlo kar OK. Mene bo kdo drug komentiral, da ne boste mislili, da se preveč hvalim :). Avto je pa za moje pojme bolj kripca in se mi precej kolca, ker nisem vsaj malenkost avtomehanično podkovan. Malce puščajo vrata (ampak ni hudo, ker so blazine suhe), pospeški so kot bi bilo pol štalce konjičev že zelo zelo v letih, ostalo je pa nekje na nivoju. Držite pesti z nami, da nas bo spravil do juga in nazaj ter da mogoče zanj dobimo še kakšnega dobrega tisočaka ali dva.
Slike voznikov objavim v naslednjem blogu, ker Anite še nimamo zabeležene. To bi bilo za danes vse...
Zgodbo o internetu in NZ 2 pa tudi še objavim. En namig za neučakane: kat*s*tro*a.
AJDI ČAV DIJO
Dokaj slabo ja, ampak tako to gre, če imaš veliko opravkov. Po pivu z Ashom, smo popili še enega :), nato pa hitro stopili do Vector arene, kjer se je ob 18:30 začel koncert. Prvi band smo sicer ujeli samo zadnji komad, ampak jih niti ni nihče poznal, za njimi so igrali As I lay Dying, nato Trivium, na koncu pa seveda band, katerega smo sploh hoteli it poslušat (in gledat) DISTURBED (tole vse je za večino "kr-neki", ampak v Hotemožah 87 pa malce več vedo o tem in si že mislejo, če bom napisal da je pel Miran Rudan :)).Disturbedi so ga dobr nažigali, naroda je bilo kar precej, tudi tribune so bile zapolnjene, pivo se dobi skor na vsakem koraku v dvorani, skratka odlično uštimano. Tudi garderobo imjo spedenano za toliko ljudi in (pazi) to brezplačno!!! Ka-ka-kapo dol fantom bi reku Srečko Katanec. Sledi par slikc s koncerta (imam tudi en video, ampak zasede okoli 12 MB in bo počakal na disku):
vsi pred koncertom
šank v dvorani
As I lay dying
Midva z Anito, ko je maty skrbel zaradi tornada (zadaj Trivium)
Disturbed 1
Disturbed 2
Disturbed 3
Disturbed 4 (to so snemal z odra kao 10 000 Fists in the air)
Zanimiva prepoved! :D
Drugač je bila komadn zaslon na odru, kjer se je med vsakim komadom odvijala svoja projekcica... Dost hudo, sploh s takimi posnetki. Več pa doma s posnetka (kmalu.......... :))
V sredo zjutraj smo morali spakirati vse, ker smo imeli v Taurangi že rezerviran hostel za 3 noči. Rekli smo da gremo na pot okol 12h, najkasnej 13h, ampak smo potem še prali in sušili cunje, čakali šefa hostla in mu dali eno bomboniero, Andy nam je označil na zemljevidu kaj vse se izplača pogledati na NZ, ker gre čez 5 dni v ZDA in ga ne bomo več videli. Tudi njemu smo dali eno bomboniero. Punci sta (med tem ko sva z miho skrbela za cunje) šli zrihtat avtomobilsko zavarovanje, nato pa je počasi že bila ura 16:30 in smo morali res na pot. Mal je bilo spet poslovilnih obveznosti, ampak ni bilo niti približno tako hudo kot davnega 3. aprila na eno prelepo nedeljsko popoldne :)
Če se komu ljubi, lahko malo pogoogla o Taurangi na internetu (ni obvezno), da boste vedeli kam smo šli.
V rezerviranem hostlu smo takoj po plačilu rezervacije vprašali glede služb in ni bilo preveč obetavno. Mogoče bi dobili službo (obiranje kiwijev), pa še to samo zato, ker imamo avto. Drug dan ni bilo nič bolj jasno glede zaposlitve, zato smo odvihrali do malenkost bolj oddaljenega hostla, kjer se najlažje dobi službo. Preko interneta je bilo tu vse zasedeno, zaro smo upali, da bo mogoče vsaj služba, ampak se enega brez drugega tukaj ne da dobiti. Ata šefe zgleda kot en bivši JNA zatežen oficir, ki nam je še pred rezervacijo za en teden in plačilom najprej vsaj pol ure pridigal o pravilih hostla. Bolj smo govorili, da se strinjamo, bolj je težil :D
No uglavnem, glede na to, da smo imeli še za dve noči plačani v prvem hostlu, tukaj pa kao zagotovljeno službo naslednji dan, smo se odpravili v prvega in skušali odjaviti nastanitev. Bili smo polovično uspešni, kar pomeni da smo dobili polovico nazaj. Ata šefe bi še pred vojaškim penzionom rekel: "Bolje išta ne ništa!"
Rezervirali smo za en teden v naprej, kar je dokaj poceni (v primerjavi s prvim hostlom), ampak je pa malenksot slabši. Nima to neke ogromne veze, ker smo s tem dobili tudi službo.
V četertek (se pravi danes) bi morali iti ob 7ih zjutraj že rabutati te njihove zelene dobrote, ampak nam (bolj veleposestniku s plantažami) zagodlo vreme. Celo noč je deževalo, okol 8,9ih pa je nehalo in je sijalo sonce. Upamo, da bo jutri bolje, ampak napovedi niso najbolj rožnate. Punci sta danes dobili še boljšo ponudbo. Jutr naj bi šli podpisati pogodbo za vsaj 4 tedne dela v tovarni/pakirnici kiwijev. Delo poteka ne glede na vremenske razmere, 6 dni v tednu, in to od 8ih zjutraj do 6ih zvečer (10 urc, verjetno z malico vred). Super zame, ker me bo do nadaljnega preživljala Anita :D :D :D... Mal heca. Naj bi se vreme vsaj do ponedeljka, če ne nedleje že toliko sestavilo, da bova tudi midva pričela z delom. Kaj več o šihtu boljših (o tem bi se dalo govorit :)) polovic pa v naslednji objavi.
No pa da se še malo vrnem na avto in vožnjo. Mihi je imel prvi čast vožnje po levem pasu in je za moje pojme stvar opravil z odliko (on nas je pripeljal do Taurange), Anita je vozila par kilometrov v nedeljo, ko sva šla na bazen in se ji je še malce zatikalo. V prid ji govori tudi tema in slabo vreme (dež). Bo pa o tem kaj več povedala sama. Danes je na sceno stopila tudi Barbi in je vozila dokaj solidno, me je zelo pozitivno presenetila. Malenkost ji je nagajala le stopalka za plin, drugače pa dobro. Seveda sem nekaj kilometrov nabral tudi sam in bi rekel, da je šlo kar OK. Mene bo kdo drug komentiral, da ne boste mislili, da se preveč hvalim :). Avto je pa za moje pojme bolj kripca in se mi precej kolca, ker nisem vsaj malenkost avtomehanično podkovan. Malce puščajo vrata (ampak ni hudo, ker so blazine suhe), pospeški so kot bi bilo pol štalce konjičev že zelo zelo v letih, ostalo je pa nekje na nivoju. Držite pesti z nami, da nas bo spravil do juga in nazaj ter da mogoče zanj dobimo še kakšnega dobrega tisočaka ali dva.
Slike voznikov objavim v naslednjem blogu, ker Anite še nimamo zabeležene. To bi bilo za danes vse...
Zgodbo o internetu in NZ 2 pa tudi še objavim. En namig za neučakane: kat*s*tro*a.
AJDI ČAV DIJO
No comments:
Post a Comment