Sydney FTW!!!

Bom kar nadaljeval od tam naprej, kjer sem zadnjič končal… Par uric po končanem pisanju sva prispela nazaj v Melbourne, kjer sva imela slabih 5 ur časa za zapravit do nočnega vlaka za Sydney. Najprej sva oddala prtljago, da je ni bilo treba okoli nosit, pol sva pa še malo kruzala po mestu, šla do kriket stadiona, Rod Laver arene, kjer je vsako leto prvi Grand slam v tenisu. Skratka par koncev mesta, ki jih nisem uspel videti 8 let nazaj. Nekaj jih bova obiskala še čez par dni ko greva nazaj iz Sydneya, ko imava enodnevno postajo na poti v Adelaide.

Sedaj pa Sydney. Pot je bila zame povsem enaka kot pred osmimi let, le da tokrat nisem takoj prižgal cigareta, ko sem stopil z vlaka (: Takrat sem po dveh dimih opazil, da je kajenje na tem mestu prepovedano in je kazen za to 500$!!! Tokrat seveda brez teh skrbi, le smešni spomini. Vožnja je bila kar prijetna in sva skoraj cel torek skakala po mestu, gor, dol, levo, desno. Hyde park je itak fenomenalen, poleg tega pa je še en »sejem« internacionalne hrane in je bilo ogromno zanimivih in izjemno dišečih štantov. Itak pa so prevladovali kitejci (: Sicer nisva tam imela večerje, sva si pa privoščila Dim Sum oz. tako nekako. Kaj to je, morava še poguglati, je pa odličnega okusa. Za večerjo pa v hostel, kjer sva si spekla kengurujeve pleskavice in riž.

Najin prvi dan tukaj sva preživela kar precej na nogah, ampak sva se pa tudi vmes malo odpočila, kjer sva se v parku posvečala prospektom in urnikom, da bova zjutraj že vedela kam in kako. Prvi dan  je bil bolj betonski z nekaj zelenja seveda, drugi pa zgleda da bo dokaj peščen.

...In tako je tudi bilo. Šla sva na trajekt za Manly beach, kao precej surferska plaža. Jih je bilo kar nekaj. Mesto je luštno, precej bolj skromno, kot najina naslednja destinacija. Po parih urcah na Manlyju, sva se vrnila v center in takoj skočila na bus za Bondi beach. Tukaj sem že bil ob prvem obisku AU in stvar se ni kaj preveč spremenila. Še vedno ima tisto pravo surfersko dušo. Na prvi pogled nekako spominja na kakšno kalifornijo, povsod se skejta, surfa, narod gre peš od doma v neoprenu z desko pod pazduho lovit valove (: Odlično. Tudi skatepark tik ob plaži je povabljiv. Na žalost pa me že malo leta tepejo in lahko to samo še bolj kot ne sanjam. Bila sva tudi ob operi, ki meni ne vzame več sape, Anita pa jo je kar malce lovila (:

Podobno je bilo tudi pred parimi minutami (zadnji dan v Sydneyu), ko sva šla na turo čez Harbour most, v observatorij in trenutno tipkam tole v Kraljevih botaničnih vrtovih, ki so izjemni. Več o njih bo verjetno napisala Anita.

Zvečer naju že čaka vlak za Melbourne, kjer si ogledava še par zadev, naslednji dan zjutraj pa spet hop na vlak, malce pošnofat po Adeleidu, spat, popoldne pa na 24 urno potovanje z vlakom do Alice Springsa. Dolga bo se mi zdi. Tam bova verjetno vzela 3 dnevno turo v rdeči center, se pravi Uluru in še cel kup bližnjih zadev, ki so obvezno za pogledat v tem koncu Avstralije. Kaj več tam ne bova ostala, ker gre vlak kmalu naprej za Darwin, kjer se bom verjetno spet kaj javil, do takrat pa uživajte v mrazu, ker tukaj je vsak dan topleje (:


In seveda še izpod Anitinih krempljev:

Pa se podajmo na pot po Sydneyu. Hmmm, naj vam najprej zaupam, da sem si to mesto predstavljala popolnoma drugače, bolj moderno, večje, polno prezaposlenih biznismenov, ki brezglavo hitijo po ulicah in se niti ne zmenijo za vse kar imajo lepega v mestu. In doživela sem ravno nasprotno. Mesto še zdaleč ni samo moderno, temveč se med visokimi poslovnimi stavbami skriva kup starih hiš, ki mestu dajejo prav poseben čar. Ljudje ne norijo brezglavo naokoli, temveč si vzamejo čas zase, tudi sredi dneva, če je treba (to je le ena mojih najinih opazk, saj v parkih sredi dneva vidiš ogromno ljudi, ki telovadijo, berejo, počivajo, karkoli….predvidevava, da niso vsi tako bogati, da jim nebi bilo potrebno delati (: ), razdalje pa lahko mirno prehodiš, čeprav je mestni prevoz zelo dobro organiziran. Všeč so mi mesta, kjer se ves čas nekaj dogaja, pa saj vam je že Aljaž povedal, da kje vse sva se pridno sprehajala. Opera in most sta pač dve klasični turistični točki, ki si resnično zaslužita ime znamenitost. Seveda sem bila okoli obeh točk pravi turist, z nasmehom okoli ušes in uspela sva si ju ogledati iz popolnoma vseh zornih kotov, ki so možni (z druge strani obale, s trajekta, z mostu, z obsevatorija)….noro vam povem in verjetno bom imela spet težave z izborom fotk, ker čist preveč šklocam (:. In potem pride še moja večna ljubezen do parkov, rastlin in živali, ki mesto neverjetno poživijo. Kje v naši preljubi majhni deželici lahko najdeš park, kjer bi ljudje počeli karkoli?!?! Na žalost nikjer, kar me v takih trenutkih, ko ležim sredi parka in tole pišem skrajno razžalosti. Pa naj vam opišem kako je sedeti v takem parku (btw. To je  v sklopu botaničnega vrta, ki ga je omenil tudi Aljaž).  Vse je zeleno, sediva blizu ribnika, ki toplo ozračje navidezno ohlaja. Povsod naokoli opazujem ptice, ki so neverjetnih barv, če jih ne opazim jih slišim. Srečala sem kar nekaj kakadujev (spet uuiiiiii). Mladi, stari, otroci se sprehajajo naokoli ali ležijo na travi in berejo, nekateri samo počivajo. Če želiš se lahko sprehodiš po različnih poteh in si ogledaš različno rastje iz vsepovsod po svetu in se še kaj novega naučiš ali pa sredi belega dne vidiš viseti na drevesu ogromne netopirje in se čudiš, da nisi vedel, da obstajajo vrste, ki so pokonci tudi sredi belega dne.  Vam povem, to definitivno popestri dogajanje v vsakem mestu. Upam, da se enkrat zbudimo tudi mi, v naši sicer krasni mali deželici. Neskončno uživam. (:  Zvečer se že vračava nazaj na jug in se počasi podajava na popotovanje, ki ga sigurno ne bova nikoli pozabila….avstralski Outback. Kače, pajki,kuščarji, Aborigini rdeč pesek in vročina, pripravite se, prihajam….. (:

Čav :***