Prvich iz Avstralije

Po štirih urah kulskega leta ponovno na trdnih tleh… Takoj po carini sva dobila klic, da je skupni avto skoraj prodan, samo še »žegen« je treba dat in ga seveda tudi dali. Krepko pod nakupno ceno  in vložkom vanj sicer, ampak važno da je končno šel.

Malo grenkega priokusa takoj na začetku, ker so bile mini komplikacije z denarjem, ampak sva se kar OK znašla tudi s to prepreko. Kmalu nama je »posijalo sonce«, ko sva bookirala vlak karte, ker se je glede na najin plan odlično izšlo. Ena ruta je imela samo še 2 prosta sedeža in ta dva sta bila celo eden zraven drugega. Prijazna gospa za šalterjem nama je rekla, da imava precej sreče, ker je očitno nekdo odpovedal rezervacijo. Uiiiiiiiiiii…

Kmalu za tem pa spet slabe novice. Rent a cari so čist vsi razprodani, ne samo ta pocenski tamali japončki, ta vikend se ne da dobiti avta pa če skočiš skoz okn. Sobota Great Ocean Road tako odpade… Sva se šla pozanimat koliko stane prevoz do Phillip Islanda za MotoGP in pingvinčke v nedeljo in naju je kar mal na rit vrglo. Skoraj 40$ v eno smer na osebo, kar je skoraj toliko kot rent a car za 24ur. Na mojo žalost bodo dirke odpadle, na Anitino pa pingvinčki L Bo čez par let še čas za to ali pa pač kakšna druga dirka. Pingvine sva pa itak že vidla  na Tenerifih. Za en dan bova še splanirala GOR, tako da bo vsaj nekaj od tega na sporedu.

Sicer sva pa prvi dan malo skakala okoli po mestu, ki se ga kar ne moreva naveličati. Glede na to, da je bilo zadnji teden samo deževje, sva očitno prinesla sonce, ker sva že dva dni v kratkih majicah, hlačah in papučih J

Drugi dan sva imela še par birokratskih stvari za uredit, šla skozi China town, se sprehodila ob reki Yarra in po Federation Squareu, ter seveda gor in dol po centru mesta z raznimi zanimivimi stavbami in skulpturami. Zvečer sva se tudi dobila z Matejem, smo popili par pirčkov in se za soboto zmenili za BBQ (roštilj po naše).Soboto sva izkoristila za ogled Queen Victoria Marketa, ki je čudovit, vsaj kar se sveže hrane tiče. Do tja sva šla z turističnim tramvajem, ki je zastonj in te pelje okoli centra mesta in razkaže nekaj večjih stvari, ki jih je za videti.

Na marketu pa ribarnice, mesnice, pekarne in še in še okusnih prodajalnic. Zraven je tudi foodcourt, kjer sva šla na kosilo, riževi rezanci z limoninem piščancem, sladko kislim prašičkom ter mešano zelenjavo. Odlično! Poleg tega je v sklopu marketa še ogromno stojnic s sadjem in zelenjavo, zraven pa še na tone kitajske robe s suvenirji, oblekami, kičem in druge šare.

Par slik prvih dni:

 Med tem ko tole tipkam, sva na tramvaju in se peljeva k njemu domov. Je dobre pol ure izven centra, tako da imam čas tipkat………………

Sem se krepko zmotil…… Pisat sem začel v soboto popoldne, sedaj pa tole zaključujem v ponedeljek dopoldne, na vožnji z vlakom iz Warrnamboola nazaj v Melbourne. Zakaj, kje in kako od tukaj pa sledi.

Na BBQu smo se z Matejem zmenili, da gremo skupaj na Great Ocean Road, ker mora on biti »službeno« (sicer piše doktorat, ampak sam pravi temu šiht J) v ponedeljek v Hamiltonu in je GOR na poti tja. Na roštilju se je pekel kenguru v obliki zrezkov in je bil precej dober. Sicer sva ga enkrat že jedla v mongoljski restavraciji, ampak tam je bil v koščkih. Če bo možnost, ga bova sigurno še kdaj.

V nedeljo zjutraj sva šla iz hostla, se usedla na tramvaj in zopet odpravila k njemu. Ob 9h smo bili že na poti. Vožnja je bila na momente kar naporna, ker je bilo le par urc spanja pred tem, ampak je šlo.

Pozno popoldne smo prispeli v Port Campbell, kjer smo imeli rezerviran hostel. To mestece je zelo majhno in tiho, vendar kar lepo. Hostel je bil do sedaj najboljši kar sem spal v njih in ne verjamem, da bo kakšen boljši. Postelje udobne, brez federacij , z lepo posteljnino, kopalnicami, kuhinjo ipd. Poleg vsega tega pa smo imeli še ogromno zastonj hrane, ker je bila prejšnji dan ena dirka (tek) in je od cca. 70ih ljudi ostalo ogromno nedotaknjene hrane. Vse smo si lepo pogreli in uživali. Nakar pride nova grupa ljudi, ki je prav tako spekla preveč na roštilju in tudi njim precej ostalo. Zajtrk je bil fenomenalen. Vmešana jajca s čebulo in gobicami, za zraven pa klobasice in ražnjiči. Poleg tega je bilo še precej sadja, krekerjev, mleka in vsega možnega.

Sedaj pa malo k GOR in 12im apostolom in Loch Ard Gorgeu. Sam sem vse to že enkrat videl, Matej mislim, da že 4×, Anita pa seveda še nikoli in je na vsako razgledno točko prišla s komentarjemm, citiram: »Koj pa hudooooo!« Teh znamenitosti je bilo seveda preko 10 in sva jo kar malo občudovala, da se še ni naveličala, ker ji nasmeh ni niti za sekundo ušel z obraza, ne glede na zelo utrujene noge.

Prav veliko o teh zadevah niti ni za napisati, več oz. vse o tem povejo slike, če pa koga zanima kaj bolj podrobno pa seveda vprašajte strica Googla.

Sedaj pa par slik s tripa:

Zvečer se že odpravljava v Sydney, kamor po celonočni vožnji prideva v jutranjih urah, od tam pa seveda naslednjič. Lep pozdrav vsem in še enkrat hvala Mateju za vse kar je naredil za naju.

Sedaj pa še skozi anitine prste:

In prišel je čas, da končno še jaz kaj napišem in končno povem kaj mi leži na duši. Pa naj se vse skupaj začne z Avstralijo (o zadevah na Novi Zelandiji vam je že Aljaž dosti povedal, jaz vam bom pa v živo, ko pridem domov). No, končno sem dočakala tole Avstralijo o kateri sanjam že toliko časa….kače, pajki, kuščarji, kenguruji in še mnogo drugih živalic me čaka….jupi. Sicer potovanje začenjava v mestu, da se me najprej vsi ti za mnoge nagravžni prebivalci navadijo, pol pa šibajmo v lov za njimi na zemljo Aboriginov, kjer se v daljavi svetijo klopotci, ten dobiš od prevročega sonca in rdečega puščavskega peska in uživaš v miru avstralskega zaledja. (:  Naj vam povem, da mi je Melbourne zelo simpatično mesto, bi rekla, da me spominja na Barcelono…ženske se sprehajajo naokoli oblečene zelo nenavadno in pisano, seveda so petke obvezne, kamorkoli se obrneš  ljudje počnejo vse sorte, mesto obdajajo zeleni parki, ki jih v Sloveniji resnično primanjkuje…skratka božansko se je sprehajati naokoli. Ravnokar se z vlakom peljeva nazaj v mesto in komaj čakam, da se za nekaj uric zleknem v parku in zopet opazujem kako preprosti in zabavni so lahko ljudje. (: Potem pa šibajmo v Sydney…verjetno še eno prekrasno mesto o katerem vam bom več povedala naslednjič.

Vrnimo se sedaj v malo bolj naravno okolje…Great Ocean Road Trip…predstavljajte si, da se vozite po hrvaški magistralki….samo še 100-x boljš al pa drugač, kakor vzameš. Cesta ovinkari gor in dol, bližje in stran od obale in za vsakim ovinkom se ti odpre vsakič drugačen pogled na apnenčasto peščene klife, prelepe peščene obale in sinje modro morje, ki buta ob obalo. Če bi se za vsak ovinek ustavil za fotografiranje, bi verjetno porabil veliko časa, preden bi pršel do konca.  (: Vreme se spreminja huje kot aprila, v nekaj kilometrih lahko neskončno sije sonce, pada dež ali pa je samo oblačno….neverjetno. Nad obalo se dvigajo gozdovi evkaliptusov (ma so to ena ogromna drevesa) v katerih se skrivajo koale. Naj vam zaupam, da smo se za kratek čas pognali v enega od teh in jih iskali v krošnjah….jeeeeeeee…in uspela sem videti svojo prvo koalo, no, celo dve….edino nobena mi ni kazala obraza, ker sta spali. (: Kosmata kepa na drevesu  in Anita je najsrečnejši človek na svetu…uiiiiiiiii.  Po dolgi ovinkasti oceanski poti smo prispeli na naš končni cilj….to je tistih 12 apostolov, ki čaka, da jih podre morje. Razgled fenomenalen, kamera škloca 100 na uro (pomoje, da v zadnjem času premagam vse azijske prebivalce v fotografiranju), vonj po morju me sprošča, jezen galeb, ki brani svoj teritorij, me nasmeje, vetre piha kot da je to zadnjič zanj….vam povem občutki nepopisni. Ob koncu dneva so moje noge zmatrane kot hudič, ampak z dobro večerjo in odličnim spancem gremo naprej. (: Zjutraj se na poti na vlak srečamo še s kengurujem na cesti….uuuiiiiiii again…..naj vam pa povem, da mi ni mahal, tmeveč pokazal le svoje dolge zadnje noge in rep (:, bo v redu za prvo srečanje. Toliko za prvič, upam pa, da kmalu spet naslednjič. ***

Čav :*