Vrnitev na NZ

Bom malce bolj podrobno opisal vračanje nazaj "domov"...

Let sva imela nekaj minut pred deveto zjutraj in je bilo zaradi tega kar zgodaj iz postelje. Nekaj malenkosti zapakriati in skočiti do avtobusne postajo in počakati na bus za Gold Coast Airport. Bus je vozil dobre pol ure in sva imela po chek-inu še dovolj časa za zajterk (: Pomalcala sva sendvič in se že sprehajala po duty free štacunah in kupil dve flaši žganice. Eno za Nika in eno za naju (:

Let je bil ekstremno hiter, na momente malce nemiren, ampak se nisva pustila motiti, sploh ob nekaterih čudovitih pogledih na "tla" (več na slikah).
Na letališču je bilo brez komplikacij in kmalu sva bila spet na avtobusni postaji. Na žalost je vreme in s tem tudi temperatura na Novi Zelandiji povsem druga pesem kot je bilo to v Avstraliji. Iz toplo+sončno na hladno+deževno s kančkom vetra.

Na poti sva srečala enga švabeka in makaronarja, ki sta pristala ob podobni uri in sta delovala dokaj zbegano, tako da sva jima malce pomagala in jima dala ogrmno navodil kako in kaj v NZ. Potem smo se vsak po svoje odpravili v hostel kjer so se v izi začele težave. Malce sva pozabila na koncert Foo Fightersev in je bilo zaradi tega skoraj vse polno. Skoraj nisva mogla verejti, ko sva hodila od vrat do vrat in spraševala koliko na noč, nazaj pa dobivala odgovore: "Na žalost nimamo proste niti ene postelje." Po nekaj neuspelih poizkusih sva skočila na net in še tam pobrskala za prenočišči. S prva je kazalo, da ni v centru in bližnji okolici čisto nič prosto, ampak sem potem malo natjunal iskalnik in našel posteljo s sicer zasoljeno ceno 40$ (še enkrat dražje kot ponavadi), ampak nekje je treba spati.

No, sedaj pa k bolj zanimivim zadevam. Ob pol osmih sva bila zmenjena z novincema na postaji, da si gremo pred stadion ogledat poslušat koncert. Par dolarčkov za avtobus in že smo bili tam. Narod je bil skor ves že na prizorišču, ker so se vrata odprla že ob pol petih in jih je moglo kar pošteno prati nekaj ur. Ko smo mi prispeli tja, ni bilo skoraj nobene kapljice več in so v roku 10ih minut zašponali Foo-ji. Slabo uro smo skupaj tapkali s stoplai po razmočeni travi, potem pa sta se kolega poslovila, ker sta bila precej utrujena od leta. Pospremila sva ju do postaje in se vrnila do vhoda na prizorišče, nakar zagledava, da nekaj ljudi odhaja skozi glavna vrata. Hitro našuntam Anito, da naj vpraša kaj se dogaja in da v primeru odhoda nama pustijo karto. Po dveh ali treh poizkusih sva že lepo korakala po poti do najinega mesta, povsem brezplačno! Karte niso bile tiste najboljše, ampak za tako ceno se ne pritožujem. Koncert (sicer sva jih videla samo uro 45) se nama je mogoče zdel za odtenek celo boljši kot tisti v Melbournu. Vsaj ozvočenje je tokrat bilo malo bolj na nivoju. Poleg tega pa so snemali videospot za njihov najnovejši single These Days in če bomo gledali z mikroskopom, bova morda celo po TVju (:

Torej, če je bila zaradi koncerta težava najt prenočišče, je bilo definitivno enostavno najti karto za že par mesecev razprodan koncert.

Zjutraj sva se ponovno napokala in odšla do stolpa na postajo, kjer naju je bus odpeljal v "domačo" Taurango, tam pa naju je Nik pričakal in odpeljal do "doma". Lucie je naredila odlično večerjo, ki smo jo poplaknili s parimi piveki - kot se seveda spodobi (:

Sedaj pa v lov za službami... Držite pesti in LP :*

P.S. če koga zanima kaj o koncertu, si lahko TULE ogleda posnetke in TULE prebere recenzijo. Slike so bolj žalost, ker so z mobitela.