Mooloolaba in Australia Zoo

Skoraj sva pozabila na živalski vrt lovca na krokodile oz. pokojnega Steva Irwina in ker vrt leži na pol poti do Brisbanea, sva šla z vlaka malo prej dol, zrihtala prenočišče, vstopnice in prevoz. Naslednje jutro sva že vsa vesela čakala v vrsti za hranjenje slonov.

Živalski vrt je ogromen. To ni navaden živalski vrt, saj se v njem močno čuti dolgoletno delo Steva in njegove družine. Prostori, kjer prebivajo živali, so urejeni in polni rastlinja. Povsod naokoli se sprehajajo oskrbniki, ki ti omogočajo interakcijo z živalmi kot so kača, kuščar, ptič ali pa krokodil. V vrtu si lahko ogledaš različne šove z živalmi, v katerih se ljudje spoznajo z različnimi vrstami živali in njihovimi lastnostmi. Lahko se sprehajaš med kenguruji in jih hraniš, si ogledaš otok koal in jih opazuješ kako omamljene od evkaliptusa počivajo na veji, se nasmeješ igrivosti tasmanskih vragov, obiščeš frizerski salon kookaburr, kjer si je eden od njih ravno uredil pričesko ali pa enostavno uživaš ob avstralskih kuščarjih, ki se kar prosto po Prešernu sprehajajo po živalskem vrtu. Steve Irwin je od nekdaj želel zgraditi safari, s katerim bi ljudem približal afriški svet živali. Tako se njegova družina uspešno trudi z izpolnitvijo njegove želje, saj si je del safarija z nosorogi, žirafami, zebrami in gepardi že možno ogledati. Pospešeno pa pripravljajo tudi otok Madagaskar, ki bo po mojem mnenju ena izmed glavnih atrakcij. Seveda si je možno ogledati še kup drugih živali, katere naj dokler ne prideva domov ostanejo skrivnost, da bo ostalo še kaj za pripovedovati (: Po končanem obisku ZOO-ja sva spoznala, da je bil Steve res en izjemen človek in takih bi okolje in živali v njem potrebovali še več. Pa naj vas slike popeljejo v prelepi svet živali.

In ker se plani delajo zato, da se jih ne upošteva, spet nisva šla naslednji dan naprej v Brisbane, ampak podaljšala za eno noč, ker so v hostlu izposojali kolesa, kajake, surfe in podobno kramo, poleg tega pa imajo še brezplačne inštrukcije stand-up paddlinga – malo večja/širša deska za surfanje, na kateri stojiš z veslom v roki.  Dopoldne sva paddlala, opoldne kolesarila, popoldne pa sva si izposodila kajak dvosed in kakšno urico kruzala po bližnjih rokavih pol-morja pol reke.

Ko sva gledala zemljevid kam sploh točno greva, sva opazila mesto z izjemno zabavnim imenom: Bli Bli. Na poti nazaj na železniško postajo seveda nisva mogla mimo tega mesta brez, da bi se slikala ob tabli, ampak je na žalost to mesto tako malo, da ni nikjer nobene velike table v stilu »Dobrodošli v BLI BLI« in sva se morala zadovoljiti z malimi napisi. Ne glede na to, ime je itak sila zabavno.

Sedaj pa na poti v Brisbane, kjer se nama še ne sanja koliko časa bova ostala, ker se nekaj vreme kisa ;)

Čiv Buc Bavs Kaličopkoti :*

P.S. to se ni vse tok hit dogajal kokr je gor letel, sam ker sva bla v zaostanku z objavljanjem, je zdej tkole na hitr vse...

Hello Hervey bay, hello mivka

Par ur vožnje z vlakom, pol ure z busom in že sva bila na novi destinaciji, Hervey bay, ki je backpackerska točka za par dnevne ture s ternenci  po otoku Fraser. Otok Fraser je največji peščeni otok na svetu in njegova vzhodna obala se imenuje 75 mile beach oz. 75 milj dolga plaža. Le zakaj? Naj bo dovolj prepisovanja iz Lonely Planeta (:
3 dni/2 noči ture s terenci so bile spet izven najinega buđeta in sva se odločila kar za kampiranje in pešačenje. Na koncu se je izkazala kot perfektna odločitev, poceni, zabavna, zdrava in seveda odlična avanturica.
Po mailu sva bila obveščena, da se po vzhodni obali potikata še dva Slovenca (hvala Ana), Anitin gimnazijski kompanjon in moj občasni pokeraški kolega Jure ter njegova punca Urška. Po parih izmenjavah besed po medmrežju, smo se nekako zmenili kakšno pot bomo ubrali in kje se bomo srečali, ker sta šla na otok že en dan prej.
Naju je čakalo še cel kup priprav za kampiranje, kot prva stvar nama je manjkala nič drugega kot najpomembnejša stvar, šotor (: Sva bila že na robu, da si pač kupiva novega ampak se je vse tako fino izšlo, da je bil najin šotor kot nov in zastonj. Potem sva imela še precej težav z rezervacijo trajekta, prevozom do tja, poleg tega pa sva morala nekje pustiti odvečno prtljago. Po nekaj zapletih se je vse izšlo in že sva »tekla« v trgovino po fasngo za na pot. Zjutraj naju je seveda čakal nov zaplet, ki pa sva ga po parih uricah tudi rešila in se končno podala na pot, s sicer par urno zamudo in precej višjo temperaturo, ampak tako pač je včasih. Dobre pol ure na trajektu, dobre dve ure po vroči mivki skozi gozd do prve točke na otoku, 11km oddaljenega jezera McKenzie. Sladka voda, bela peščena plaža in voda z ogromno odtenkov modre barve. Po parih minutah sva si rekla: » Kaj pa če bi kar tuki ostala vse dni?« Ni minilo par čofotajev in je iz vode pokukala Pestarjeva nasmejana glava in rekla: »Živjo, kaj pa vidva tukaj?« Tako lepo je to jezero, da smo imeli vsi isto idejo, ostati tu, ne glede na to da je bil prvotni načrt precej drugačen.  Preživeli smo čudovito popoldne in prekrasno noč, ker smo šotore postavili kar na plaži, dober meter stran od vode, pod nešteto zvezdami.
Naslednje jutro smo se razšli, midva 7km stran do centralne postaje, kjer teče pitna voda in imajo roštilje, Jure in Urška pa proti zalivu na trajekt in nazaj na celino. Tam sva si skuhala kosilo, napolnila vse plastenke in se podala nazaj namakat v jezero. Po večerjici sva spet postavila šotor na obali in strmela v zvezdnato nebo in se s traparijami uspavala v rano jutro. Čudovit sončni vzhod na rajskem mestu in hop v vodo brez ovir (: Po zajtrku naju je čakala ista usoda kot kolega prejšnji dan, približno 15km hoje do trajekta. Hodila sva skozi požgane gozdiče, kjer naj ne bi smela, ampak druge peš poti ni bilo, poleg tega pa niti malo ni bilo nevarno. Par ur hoje in že sva bila na cilju.
Namen sva imela naslednje jutro zapustiti Hervey bay, pa je bil vlak zaseden in se nisva kaj preveč obremenjevala. Podaljšala za eno noč in napolnila baterije za naslednjo destinacijo, Brisbane.

Goodbye Cairns, goodbye reef

Pot naju je iz Cairnsa vodila južno po obali v Airlie beach, nekaj morskih milj oddaljen od rajskih Whitsunday otokov. Airlie beach je malo turistično mestece, v katerem ni kaj dosti za početi. Sestavljeno je iz približno 500m dolge Esplanade (obalni poti), ki jo obdelaš v recimo 15 minutah. Ker so v morju spet na pohodu meduze, so zgradili narodu prav prijetno laguno, kjer se lahko osvežiš v vročih dneh. Seveda sva bila zaradi visokih temperatur tudi midva dokaj redna gosta. Bistvo Airlie beacha je  1, 2 ali 3 dnevno  potepanje po Whitsunday otokih, kjer je glavna atrakcija Whitehaven plaža, dolga 7 km, ki se s kot sneg  belim peskom bohoti med vsemi plažami daleč naokoli, morda tudi po svetu. Midva sva šla na enodnevni izlet, ker nama buđet več ne dopušča, čeprav bi nekajdnevno jadranje po teh vodah sedlo kot ata na mamo.

Vkrcali smo se na speed boat, hiter čoln, ki te pelje naokoli in omogoči, da vidiš največ kar se da v enem dnevu. Prva postaja je bila snorklanje na enemu od koralnih grebenov. Zaradi prihajajoče plime je bila malce slabša vidljivost, s tem pa tudi okrnjeno opazovanje atrakcij, zato sva malo razočarana par minut čofotala pod vodo, nato pa se odpravila nazaj na čoln nabirat barvo. Ker se na hitrem čolnu vse odvija hitro, smo kmalu krenili naprej. Kruzali smo med otoki, ki so se vsak po svoje bahali s številnimi zalivčki in različno floro ter nama hkrati vzbujali željo po »rada-bi-imela-svojo-jadrnico-in-se-vsak-dan-ustavila-v-drugi«. Med sanjarjenjem smo končno prispeli na težko pričakovano snežno belo plažo, kjer je pesek popolnoma droben in je po vodičevih podatkih iz 99,8% kremena. Občutek, ko hodiš po njem je fenomenalen, poleg tega pa zraven uživaš ob pogledu na tisoč in en odtenek modre barve morja. Malico smo si privoščili kar med 2 metra dolgimi kuščarji. Po tem sva se sprehodila po tropskem gozdu do razgledne točke tega otoka in uživala ob pogledu na neskončno morje posejano z otoki. Na koncu pa sva se še prepustila radostim morja in te čudovite plaže.

Naslednji dan sva se poslovila od Airlieja in jo mahnila naprej proti Hervey Bayu, mestu grbavih kitov in glavni točki za odhod na otok Fraser.