Hello Hervey bay, hello mivka

Par ur vožnje z vlakom, pol ure z busom in že sva bila na novi destinaciji, Hervey bay, ki je backpackerska točka za par dnevne ture s ternenci  po otoku Fraser. Otok Fraser je največji peščeni otok na svetu in njegova vzhodna obala se imenuje 75 mile beach oz. 75 milj dolga plaža. Le zakaj? Naj bo dovolj prepisovanja iz Lonely Planeta (:
3 dni/2 noči ture s terenci so bile spet izven najinega buđeta in sva se odločila kar za kampiranje in pešačenje. Na koncu se je izkazala kot perfektna odločitev, poceni, zabavna, zdrava in seveda odlična avanturica.
Po mailu sva bila obveščena, da se po vzhodni obali potikata še dva Slovenca (hvala Ana), Anitin gimnazijski kompanjon in moj občasni pokeraški kolega Jure ter njegova punca Urška. Po parih izmenjavah besed po medmrežju, smo se nekako zmenili kakšno pot bomo ubrali in kje se bomo srečali, ker sta šla na otok že en dan prej.
Naju je čakalo še cel kup priprav za kampiranje, kot prva stvar nama je manjkala nič drugega kot najpomembnejša stvar, šotor (: Sva bila že na robu, da si pač kupiva novega ampak se je vse tako fino izšlo, da je bil najin šotor kot nov in zastonj. Potem sva imela še precej težav z rezervacijo trajekta, prevozom do tja, poleg tega pa sva morala nekje pustiti odvečno prtljago. Po nekaj zapletih se je vse izšlo in že sva »tekla« v trgovino po fasngo za na pot. Zjutraj naju je seveda čakal nov zaplet, ki pa sva ga po parih uricah tudi rešila in se končno podala na pot, s sicer par urno zamudo in precej višjo temperaturo, ampak tako pač je včasih. Dobre pol ure na trajektu, dobre dve ure po vroči mivki skozi gozd do prve točke na otoku, 11km oddaljenega jezera McKenzie. Sladka voda, bela peščena plaža in voda z ogromno odtenkov modre barve. Po parih minutah sva si rekla: » Kaj pa če bi kar tuki ostala vse dni?« Ni minilo par čofotajev in je iz vode pokukala Pestarjeva nasmejana glava in rekla: »Živjo, kaj pa vidva tukaj?« Tako lepo je to jezero, da smo imeli vsi isto idejo, ostati tu, ne glede na to da je bil prvotni načrt precej drugačen.  Preživeli smo čudovito popoldne in prekrasno noč, ker smo šotore postavili kar na plaži, dober meter stran od vode, pod nešteto zvezdami.
Naslednje jutro smo se razšli, midva 7km stran do centralne postaje, kjer teče pitna voda in imajo roštilje, Jure in Urška pa proti zalivu na trajekt in nazaj na celino. Tam sva si skuhala kosilo, napolnila vse plastenke in se podala nazaj namakat v jezero. Po večerjici sva spet postavila šotor na obali in strmela v zvezdnato nebo in se s traparijami uspavala v rano jutro. Čudovit sončni vzhod na rajskem mestu in hop v vodo brez ovir (: Po zajtrku naju je čakala ista usoda kot kolega prejšnji dan, približno 15km hoje do trajekta. Hodila sva skozi požgane gozdiče, kjer naj ne bi smela, ampak druge peš poti ni bilo, poleg tega pa niti malo ni bilo nevarno. Par ur hoje in že sva bila na cilju.
Namen sva imela naslednje jutro zapustiti Hervey bay, pa je bil vlak zaseden in se nisva kaj preveč obremenjevala. Podaljšala za eno noč in napolnila baterije za naslednjo destinacijo, Brisbane.