Spet je bil napovedan lep sončen dan, kar je bilo potrebno izkoristiti. Tako smo se odpravili na
izlet v osrednji del severnega otoka, ki je aktivno termalno območje in ga na
energetskem nivoju Novozelandci s pridom izkoriščajo. Tukaj leži tudi jezero
Taupo. Gre za največje jezero na Novi Zelandiji in je v bistvu vulkanski krater
napolnjen z vodo. Iz njega teče reka Waikato, ki velja za najdaljšo
novozelandsko reko . Ta se v osrednjem delu spremeni v ozko in strmo strugo,
kjer voda dere kot podivjana in se konča s Huka slapovi, po peneči kopeli pa
počasi spet nadaljuje pot po Novi Zelandiji.
Najprej smo se zapeljali
do jezera in malo povandrali po obali. Jezero in okolica ponuja obilo
aktivnosti kot so vožnje s kajakom, plavanje, različne pohode po okoliških
hribih, bunggy jumping in druge. Mi pa smo prišli sem z namenom, da Nik skoči s
padalom, saj mu je adrenalinski skok prinesel Božiček. Ker smo bili zgodnji smo
se odpravili tudi do Huka slapov, ki so naju popolnoma fascinirali, pa ne
zaradi višine temveč moči s katero padejo preko skale. Nato pa je napočil čas,
da se Nik pripravi na skok, mi pa nudenje moralne podpore (:
Rdeča obleka, malo
živčkov in roza frčoplan ga je popeljal 15.000 čevljev visoko, kar ustreza
4.572 km. Kako je skočil nismo videli, smo ga bili pa veseli, ko smo ga videli
kako počasi pada z neba. Rekel je, da je bilo izjemno in definitivno vredno vseh
živčkov. Po opravljenem skoku smo se odpravili na pivo in krompirček ter z dvo
urno vožnjo domov zaključili prijeten dan.
Sedaj pa sledi še malo
slikovnega materiala. Uživajte.
Upam, da, da Aniti ne pda na pamet kakšno skakanje. Če še ne veš smo imeli v njenih najstniških letih vojno, ker je hotela skočiti bunggy jumping. Bodita na tleh!!!
ReplyDeleteDobr me poznaš mami....seveda mi je padlo na pamet, že v Avstraliji, sam ne vem če bo dovolj dinarčkov za to. :) Morm neki norga še ušpičt, preden dopolnim 30tko...
ReplyDeletehahahahha :*