Back to Europe

Po 13 urah zelo prijetnega leta sva prispela v Pariz, kjer sva bila zmenjena z bratom od kolega z NZ, ki nama je ponudil prenočišče za dve noči. Ker je bila ura zgodnja, v ga seveda vrgla iz postelje, ampak ni bil nič hud. Po vožnji z vlakom in sila zanimivim prestopom na podzemno, smo se dobili na avtobusni postaji. Zakaj zanimiv prestop? Ko sva šla skozi vratca kjer žigosaš vozovnico, so se le ta tako hitro zaprla, da je najprej meni stisnilo kufer, nato pa še Aniti roko. Na srečo brez poškodb, a na žalost tudi brez slik (:

Po tušu in croissantu sva se že odpravila na pot raziskati mesto ljubezni... Ker je prvo pravilo obiska tega mesta, da je dva dneva premalo, sva se odločila za ogled večine znamenitosti od zunaj (sploh zaradi lepega vremena), muzeje, katakombe in podobne reči pa naslednjič. Prav veliko o mestu ni za razglabljati, naj slike povedo svoje, lahko pa samo povem, da tako pisanega raznolikega naroda še nisem videl. Je pa mesto čudovito. Zelo urejeno in kamor hočeš, lahko prideš s podzemno, busom...

Po dveh dneh znamenitosti Pariza, naju je čakala predzadnja vožnja na poti domov. 4 urce z brzivlakom (glej sliko za hitrost) do Švice oz. bolj natančno do Zuricha. V zelo lepem popoldnevu sva naredila en krog po mestnem jedru, malo šopingirala, se posladkala in se počasi pripravila na odhod nazaj na domača domača tla.

Ob pol devetih zvečer sva se vkrcala na vlak, se lepo namestila v najinem kupejčku in po dobri uri že trdno spala vse do avstrijsko-slovenske meje...

Tako se je zaključila najina 13 mesecev in 12 dni dolga avantura, kjer sva izkusila zelo zelo veliko novih, norih, zanimivih, zabavnih, težkih in vsekakor nepozabnih stvari, ki naj bodo spremljale celo življenje.

Hvala za spremljanje in upam, da ste uživali tudi ob daljših objavah (:

Penang oz. Nazaj v deželi hrane

Tako je ja... Malezija je zelo raznolika s hrano, še posebej pa slovi otok Penang kot gurmanski kotiček. Tukaj smo prebili 4 dni in smo raznolikost res opazili, ampak prav navdušeni pa nad okusi nismo bili. Mogoče smo za to krivi sami, ker se nismo zanašali na napotke z raznih vodičev in smo zavili nekam na pamet in se šli degustacijo penanških specialitet. Nekaj je bilo solidnih, nekaj obupnih, nekaj pa niti ne vredne omembe. Sami presodite kaj je okusno preko slik ;)

Zaradi bližanja povratku domov in s tem koncu potovanja, je bil nivo energije dokaj nizek in si pač v teh zadnjih parih dneh nismo kaj prida ogledali. Na koncu pa tudi famozna plaža Batu Feringghi ni bila nič posebnega. Vinko se je eno jutro odpravil na Penang hrib (v drugem poizkusu mu je uspelo zgodaj vstati, hi hi), ampak ni bil preveč navdušen nad razgledom zaradi nizke oblačnosti. Ob lepem vremenu naj bi bil razgled čudovit.

Vmes smo malo šopingirali, urejali avtobusne prevoze za naše naslednje destinacije in samo še uživali zadnje dni in čakali na let. Vinkota je še čakalo par dni Kuala Lumpurja, naju pa samo še en dober dan uživanja malezijske hrane in druženje s Chooyowam (in njegovo izjemno prijazno družino).

Pred odhodom na letališče sva še obiskala njihovo proizvodnjo nožev za palme in se nato s polnimi želodci odpravila na zadnje potovanje po Aziji (4 ure dolg prevoz do letališča).

LP