Saigon in delta reke Mekong

Vietnam… sama pot se je začela precej pestro, saj smo imeli kar nekaj težav že s prvim letom s Cebuja do Manile, saj smo check-in za Saigon oz. Ho Chi Minh City uradno ujeli na koncu za slabe pol ure. No pa pustimo te dokaj neinteresantne stvari pri miru in se bolj osredotočimo na zanimive. Vietnam je država, kjer si kljub temu, da si milijonar, še vedno reven. En evro je okoli 27.000 VND (dongov).

Pristali smo dokaj pozno, meli malo komplikacij s pridobitvijo vize, prišli pred letališče, kjer je bilo zelo zanimivo videti modela z napisom v roki KRZAN (: Tip ni imel pojma o angleščini, tako da nas je zgolj dostavil do hostla, kjer pa smo potem bolj ali manj spet v manjšem razočaranju pričakovali sobo. Začelo se je precej slabo, tako da pomoje noben od nas ni imel nekih velikih pričakovanj od tega malega dela Vietnama, ki smo si ga zadali. Stvari pa so se kaj kmalu začele spreminjati na bolje in kasneje celo na odlične… Soba je bila super (cena okoli 5 USD na glavo), za štiri s televizijo, hladilnikom in svojo kopalnico. Zadeva je bila se mi zdi, da pred kratkim zgrajena, ker tako lepe kopalnice še nisva imela, pa sva jih videla v zadnjem dobrem letu veliko. Sobo smo delili s Francozinjo, ki je bila kar prijetna punca. Naj bo dovolj o tem…

Prvi dan smo si ogledali samo mesto z nekaterimi znamenitostmi, palača, vojni muzej, itd. Muzej je bil nekaj posebnega, kjer nas je vse po vrsti zvijalo od vseh grozot, ki jih je ta narod preživljal. Med potjo smo (predvsem Vinko) na cesti preizkušali različne vrste sadja, na koncu pa se odpravili do mini tržnice, kjer naj bi bili na voljo tudi štanti z okrepčili. Skoraj nikjer ni bilo nič pametnega, na koncu ulice pa je bilo v krogu sedečih nekaj žensk, ki so jedla ene rezance z zelenjavo in spomladanskimi zavitki in sva se jim pridružila. Za 10.000 VND na porcijo, sva si hitro privoščila še drugo in že je bil na obzorju dokaj velik kompleks, v katerem je market s cunjami in vsem mogočim. Ker je bila ura pozna, so bili v fazi zapiranja in je čas omogočal le ogled parih vrst, ampak je bilo dovolj, ker se itak roba ponavlja. Dneva je bilo že skoraj konec in treba se je bilo zmenit za izlete in sobo, tako da smo za naslednji dan rezerviral 2-dnevno turo na delto reke Mekonga, čez dva dni pa za Cu Chi tunele. Zvečer je padlo par pirčkov, ob tem smo si pa ogledali še nekaj tradicionalnih plesnih predstav na trgu. V grablicah pač nihče ne zastopi, spraševali pa tudi nismo, naj bi pa bil en praznik.

Zgodaj zjutraj je bil čas za odhod na izlet, ki sem ga skoraj zamudil, ker me je na poti do avtobusa zvilo in sem mučno iskal sekret (: Spet se je vse izšlo OK. Izlet je bil čudovit, ne bom dolgovezil, naj več povedo slike… Šli smo na nekaj otokov v delti, kjer so nam prikazali proizvodnjo kokosovih sladkarij in podobnih reči, na enem smo poizkušali njihov čaj, potem smo se ustavili za kosilo, med katerim se je uscalo kot pri norcih, ampak je bilo v pol ure že godno za mini avanturico s kolesom. Sledila je pot po kanalih s čolnom in vrnitev do avtobusa, kjer smo se razšli eno in dvodnevneži. Teh nas je bilo samo 5. Poleg nas treh še en španski par, s katerima smo se odlično ujeli in potem preživeli še zelo lep večer na ladji ob večerji in kasneje ob pivu na ulici. Naslednji dan pa spet na novo. Ogled plavajočega marketa, običajnega marketa in  ZNA BIT DA ŠE KAJ!!! Nato pa dolga, dolga pot nazaj v Saigon. Sicer po kilometrih ni tako dolgo, ampak ceste in promet pa ni za opisat.

Drug izlet je bil za pol dneva v tunele iz vietnamsko-ameriške vojne v kraj Cu Chi (4 USD), kjer se je bila zelo zanimiva bitka. Pred tem pa smo obiskali še ljudi prizadete od oranžnega agenta, ki kljub hendikepiranosti izdelujejo čudovite stvari, od slik iz jajčnih lupin, do posod, pohištva, kipov, ni da ni. Sicer imajo te stvari svojo ceno, ampak gre denar zopet v prave roke. Ko se sprehajaš (normalna hoja samo v primeru velikosti 130 cm) po tunelu kakšno minute se ti zmeša, ti ljudje pa so v njih ŽIVELI 20 let!!! Res občudovanja vredno ljudstvo. Na ta izlet smo se kar skupaj prijavili s špancema, s katerima smo kasneje tudi preživeli lep večer ob hrani in pijači.

En dan smo šli tudi na masažo, midva sva jo mahnila kamor priporoča Lonely Planet – v zavod za slepe, ampak nisva bila preveč navdušena, ne pa razočarana, saj je šel denar v (upam) prave roke. Vinko je šel v pravi salon in je imel precej več od masaže.

Sedaj pa nekaj  zanimivih podatkov:

-          pivo stane 10.000 VND se pravi slabih 40 centov v gostilnicah ob cesti. Še ceneje kot na Filipinih, kjer je bilo 6 malih v vedru z ledom slabih 4 €

-          promet – moped ob mopedu, noro, ko se vsi naenkrat zakadijo v križišče ob zeleni luči, je 100× huje kot štart MotoGPja. Z Vinkotam sva se takoj spomnila na Top Gear epizodo in rekla da bo treba to izvesti… Po Vietnamu gor in mogoče po Laosu navzdol ali še dlje (:

-          Izlet  na delto Mekonga je koštal 17 USD, vsi prevozi, eno kosilo, en zajtrk, prenočišče v top hotelu (tokrat pa še kapo dol hotelu, res na nivoju)… Toliko ogromno enih stvari za nekaj fičnkov.

Mogoče je res Vietnam tako čudovit, mogoče samo zaradi tega, ker nismo imeli nobenih pričakovanj, ampak sem se definitivno vrnemo, upam da bo dovolj časa za avanturo z mopedom. To je želja, realnost je pa večerni odhod v Kambodžo oz. v glavno mesto Phnom Penh.

Ajdi