Natančneje v Bangkoku. Ko gledaš filme in poslušaš zgodbe o
tem mestu, vsi pravijo, pazi se Bangkoka, ker nikoli ne veš kaj se bo zgodilo.
A ko te avtobus odloži na Khaosan ulici, ugotoviš, da si se znašel v prijetnem
turističnem okolju, kjer imaš vse pri roki in niti za trenutek ne pomisliš, da
bi te kdo oropal. Občasno vseeno nastopi trenutek razočaranja, saj si
pričakoval, da bo vse skupaj malo bolj kaotično, neurejeno, avanturistično.
Seveda smo se kaj hitro vklopili v to umetno okolje, z željo raziskati mesto.
Tako smo obiskali kup ogromnih budističnih templjev, ki se razpredajo naokoli
po mestu, šli na nočni sprehod v Chinatown, kjer so nas po domače nategnili in
odpeljali na 'takozvani' nočni market, ki je bila ena ribja restavracija
imenovana market, poleg tega pa smo se znašli na čisto drugem koncu mesta. Če
drugega ne, smo videli še en del mesta, ki ga verjetno drugače nebi, kar
pomeni, da smo se sprehodili po velikem nakupovalnem centru in dolgih ulicah. Na
koncu ene od teh dolgih ulic smo skočili na bus in se odpeljali nazaj v
turistični center.
Tukaj smo ostali 3 noči oz. skoraj cele 4 dni v katerih smo
se najedli tajskih nudlov in sadnih shakeov, ki so nekaj najboljšega z ulice.
Seveda smo se dodobra spoznali tudi s domačim pivom, Chang – 0,64 L in 6,4 vol.
Sem pa tja je padel tudi kakšen koktejl. Ker je bila mini želja poizkusiti male
zajedalce, smo kupili vrečko kobilic, mravelj, čričkov, bub, … Sprva smo bili
nekoliko skeptični, a po nekaj minutah pumpanja smo začeli glodati (: Okus nič
posebnega, precej se okusi sojino omako, mogoče le pri bubah malce drugače, ker
so mehkejše. Kaj več o Bangkoku sploh nebi zgubljal besed.
Zadnji večer potikanja po Bangkoku je naju z Anito odpeljal
na sever Tajske v Chiang Mai, Vinko pa je še en dan ostal in se razvajal v
masažnih salonih in s sadnimi shakei, preden jo je mahnil na jug v Phuket in na
otok Phi Phi.
Po celi noči vožnje sva spet prispela na novo destinacijo.
Chiang Mai je precej drugačen od Bangkoka, ampak ima še vedno precej
podobnosti. Tukaj je bil plan, da se srečava s čilenskim kolegom iz NZ,
Nicotom, se naučiti tajske kuhinje in se odpraviti na enodnevni izlet s sloni,
rafting in obisk kakega plemena ter prvič izkusiti tajsko masažo. Vse to nama
je uspelo v treh polnih dneh, pri čemer smo še precej pohajkovali po nočnem
bazarju, kjer si lahko kupiš kar želiš, v vseh barvnih odtenkih. Med potjo, na
busu sva se spoprijateljila z Avstralko Jess, na kuhanju pa z Izraelcem
Shaijem, ki sta bila prav prijetna druščina v tem dokaj kratkem potepanju. Zadnji
dan je Anita že navsezgodaj vstala in se šla paparazza za menihi in malo bolj
podrobno raziskat mesto, jaz pa sem urco kasneje preko interneta gledal hokej.
Sedma tekma končnice, ki se je končala šele v drugem podaljšku. Zelo zanimivo
oz. čudno, zunaj skoraj 40°C in gledati hokej na ledu. Za tem sva skočila na
pozen zajtrk in kavni shake, malo ponetkala za bodoče stvari, skočila na
superduper zdravo kosilo – sadna solata z muesliji in jogurtom, nato pa le še
počakati na taxi. Do Bangkoka je bil z nama še Nico, ki se je odpravil na novo
avanturo v Kambodžo (po 5ih mesecih na Tajskem). Med potjo do avtobusne postaje
pa se nam je pridružil tudi Shai, tako da smo bili prav prijetna druščina.
Ker se bliža dom in je malo stiske s časom, bo več
slikovnega gradiva in manj čtiva – kot je ljudem po navadi ljubše (:
Ž
------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Možakar levi je Andrej iz
Čirč, ki že 6 let živi v Chiang Maiu in smo se srečali na sredi mostu in
potem takoj skočili na pijačo. Faca tip. Uči angleščino in tekoče
govori tajsko. Kapa dol!
Mater sem vam fovš k gledam ta nov update, no pa saj sta si to prigarala z prebiranjem-obiranjem kivijev skratka sta bla pridna.
ReplyDeleteSm kar ponosen na vaju, k vaju poznam, se bom lahko okrog hvalu da poznam dva popotnika k sta že marsikaj dala skozi.
Zdaj moram pa še omenit, da sem včeraj po naključju gledal tekmo Milan vs. Inter. K teh lig sploh ne spremljam oz. nimam sploh nobenega športnega programa; SLO2 ne šteje .
Smo bli v gostilni k so tekmo prenašal. Saj ne vem, če si kje spremljal ampak to je bla cela drama. Povede Inter, spet drugič povede Milan z 2:1.
No Milito pa stvari postavil na pravo mesto, niso ga mogli ustavit za konec pa še Maijkon zabil evro gol iz neke diagonale v čošak.
Pa da ne omeneim kolk so se kregal pa prerival sam čakal sem, da bo nekdo nekoga na gobec. Ibrahimovič je bil kar dober sicer je eno priložnost za gol malce zajebl, drugač je pa bil ves bled v glavo k da bi skoz koko vleku. Juventus je pa prvak.
Drugač se bom malo povalu, da sva z Ireno prišla do novega vrta. Je tako naneslo da so neke posušene ciprese ven vrgle in že je bil prostor za vrt.
Ampak ni šlo vse tako lahko, k je bolj ilavnata zemlja je blo treba to odstrant pa novo zemljo pripeljat k tud ni za prehvalit (je bla za presjati). Cel teden se je vleko brez kašnega izrazitega počitka.
Sva garala pa garala, da naju je na koncu vse bolelo. Tako kot ti praviš “boli me kičma”. Zdaj pa mislim da bo že kmal pripravljen za sajenje itd.
Na čimprejšnje snidenje, lp Erik in Irena
Čim več zelenjave posadta, da bo tut kej solate zame... zdej k jo jem, bo prov pršla :)
ReplyDeleteTekme nisem gledal, ker je blo sred noči tukaj, sem pa takoj zjutraj preveru rezultat in bil zelo presenečen. Ko sem pa prebral o Maiconovmu golu, sem ga pa tut kit najdu in pogledal. Je bil pa hokejski termin spet bolj dobrodošel in sem bil ob 7:30 že auf in gledal Devilse :)
[b]BTW: sm pozabu dodat v blog, da je un možakar z oranžno majico Andrej iz Čirč, ki že 6 let živi v Chiang Maiu in smo se srečali na sredi mostu in potem takoj skočili na pijačo. Faca tip. Uči angleščino in tekoče govori tajsko. Kapa dol![/b]