Ker smo bili z Vinkotom že v naprej dogovorjeni, da se spet
srečamo, je bilo treba odriniti nazaj za Bangkok, kjer sva prebedela cel dan in
jovo na novo na nočni bus in brzi-čoln za otok Tao, kjer smo imeli že
rezerviran tečaj potapljanja. Hitro smo se namestili v sobici v resortu, si na
hitro ogledali okolico in se končno (midva) spet mal namočili. Mokro je bilo,
osvežujoče pa ne, ker ima morje na obali kakih 35°C in se prej skuhaš, prav
daleč pa se ni dalo, ker je tako nizko in zaradi koral nismo hoteli tvegati. Ob
čekinu so nam omenili dva bazena, ki sta bila malenkost bolj hladna, 30°C.
Toliko o namakanju. Po kosilu pa se nam je že začel tečaj…………..
Naš inštruktor je bil Severni Irec Rich, skupina je štela 8
ljudi, 2 Avstralca, 2 Nemca, 1 Američan in 3-peresna slovenska deteljica. Prvi
dan smo se spoznali, pogledali en film o potapljanju ter dobili domačo nalogo, ki
je vsebovala približno 70 strani čtiva, ki smo ga morali preštudirati do
naslednjega dne. Naslednje jutro nas je v bazenu najprej čakal praktičen del,
kjer smo se naučili kako pripraviti vso potapljaško opremo, nato pa se potopili
v bazen in trenirali dihanje, plavanje, praznjenje maske pod vodo, podvodne
znake, kako sodelovati, če ti zmanjka zraka pod vodo itd. Aljaž in Vinko sta
vse opravila z lahkoto, le jaz sem imela problem, ko je bilo potrebno popolnoma
sneti masko pod vodo in si jo dati nazaj na glavo in jo izprazniti…jah ko dihaš
pod vodo moraš dihati samo skozi usta, ne pa tudi skozi nos (: Kakorkoli tudi
ta problem sem kasneje premagala in me še zdaleč ni oviral pri nadaljevanju
tečaja. Po nekaj urah bazena, nas je čakal kratek odmor nato pa predavanja o
zadevah, ki smo jih prejšnji večer
študirali. Pa je minil še en dan, ki je
bil predvsem v znamenju pričakovanj za naslednji dan, ko sta bila na sporedu
dva potopa v morju. Vse skupaj je potekalo takole, pripraviš si opremo, se
vržeš v morje, potem opravimo preizkuse, ki smo jih trenirali v bazenu in so
del preverjanja znanja za izpit, nato pa se potapljamo in raziskujemo življenje
pod vodo. Življenje pod vodo je zanimivo in vsi smo fascinirani nad tem in nad
sproščenostjo, ki jo čutimo pod gladino. Po dveh potopih se vrnemo nazaj na
obalo in se spet spravimo v predavalnico, kjer nas najprej čaka še drugi sklop predavanj
ter nato še izpit, ki smo ga vsi uspešno opravili. Zadnji dan nas čakata še 2
potopa, ki potekata podobno kot prejšnji dan, le s to razliko, da smo veliko
bolj sproščeni kot na začetku in že močno uživamo v drugih malenkostih potapljanja.
Naš zadnji potop je še posebej fenomenalen,
saj smo zaradi vzornega dela nagrajeni s prostim potopom in brez treniranja in
preverjanja znanj. In tako se je zaključil naš osnovni potapljaški tečaj, ki
nam dovoljuje potapljanje do 18 m globoko. Aljaž in Vinko sta se odločila za
nadaljevanje tečaja, ki doseže globino 30 m, jaz pa se za enkrat želim
preizkusiti na tej globini, saj me veliko bolj privlači pisani svet koral in
malih organizmov kot pa svet temnih globin, ki so po navadi posejane s kakšnimi
potopljenimi ladjami.
Ker je cena potapljaškega tečaja na Tajskem daleč najcenejša
in poleg tega tudi kakovostna, sva se z Vinkotom odločila še za nadaljevalnega,
ki je bil par tajskih tisočakov cenejši od prejšnjega, obsega 5 potopov in ga
opraviš v dveh dneh. Tokrat je samo praktični del, brez kakršnikoli izpitov,
ker načeloma se stvar ne spremeni, z razliko, da greš lahko v vodo ponoči in
seveda 30m globoko. Prvi dan so bili na sporedu trije potopi, najprej smo šli 30
m globoko, kjer smo preverili učinek dušikove narkoze (noben ni bil po vplivi,
tako da bo treba iti globje), nato je bil na sporedu potop treniranja navigacije,
zvečer pa še nočni potop s svetilko. Kakšne smešnice so bile tekom tečajev, bom
morda povedal kdaj drugič (: Drugi dan sta bila na sporedu dva potopa, prvi je bil
do bojne ladje ameriške mornarice iz 2. SV do nekje 26 m, drugi pa je bil
ponovno samostojen, brez inštruktorja (poleg pa smo imeli Anito), kjer smo se
sami zmenili za ruto in smo tudi vse sami navigirali in spremljali čas. Ob tem smo
napravili tudi nekaj podvodnih fotografij, ki pa jih na žalost še nimava in
bojo objavljene v bližnji prihodnosti.
Seveda nismo končali potapljanja z zaključkom tečaja, enkrat
sem se potopila še s fantoma v njunem nadaljevalnem tečaju, kjer smo brez
inštruktorja raziskovali morsko dno, preostali dan pa sem preživela na ladji
kot pravi pomorščak v upanju, da dobim priložnost plavanja z Whale shark-i (morskimi
psi kitovci), ki pa se žal niso prikazali. Zadnji dan našega bivanja na otoku smo vsi skupaj opravili še 2 potopa, ki sta
bila prav prijetna in nam prinesla novih izkušenj. Pa da ne boste mislili, da
smo samo študirali in se potapljali, privoščili smo si tudi kup dobre hrane in
pijače, se spoprijateljili s potapljaško klapo s katerimi smo preživeli prav
prijeten teden, si po dolgih potapljaški dneh privoščili odlično tajsko masažo
in uživali v otoškem izobilju. Po
opravljenih potopih je sledila še zadnja večerja, tuš, chek-out, taxi do
pristanišča in seveda slovo od tega rajskega uživanja. V pristanišču nas je že
čakala ladja, ki celo noč pluje nazaj na celino.
Naslednja destinacija je (za
naju spet) Malezija, natančneje otok Penang.
Čavči
Vidim da uživata. Ful sem vesela za vaju...moram priznat da zase tudi, ker vem da so to "post festum" objave. če bi za vse vedela prej, bi bili moji živci že malo natrgani:)
ReplyDeleteJuhuhu...še 5 dni, 17 ur....