Back to Europe

Po 13 urah zelo prijetnega leta sva prispela v Pariz, kjer sva bila zmenjena z bratom od kolega z NZ, ki nama je ponudil prenočišče za dve noči. Ker je bila ura zgodnja, v ga seveda vrgla iz postelje, ampak ni bil nič hud. Po vožnji z vlakom in sila zanimivim prestopom na podzemno, smo se dobili na avtobusni postaji. Zakaj zanimiv prestop? Ko sva šla skozi vratca kjer žigosaš vozovnico, so se le ta tako hitro zaprla, da je najprej meni stisnilo kufer, nato pa še Aniti roko. Na srečo brez poškodb, a na žalost tudi brez slik (:

Po tušu in croissantu sva se že odpravila na pot raziskati mesto ljubezni... Ker je prvo pravilo obiska tega mesta, da je dva dneva premalo, sva se odločila za ogled večine znamenitosti od zunaj (sploh zaradi lepega vremena), muzeje, katakombe in podobne reči pa naslednjič. Prav veliko o mestu ni za razglabljati, naj slike povedo svoje, lahko pa samo povem, da tako pisanega raznolikega naroda še nisem videl. Je pa mesto čudovito. Zelo urejeno in kamor hočeš, lahko prideš s podzemno, busom...

Po dveh dneh znamenitosti Pariza, naju je čakala predzadnja vožnja na poti domov. 4 urce z brzivlakom (glej sliko za hitrost) do Švice oz. bolj natančno do Zuricha. V zelo lepem popoldnevu sva naredila en krog po mestnem jedru, malo šopingirala, se posladkala in se počasi pripravila na odhod nazaj na domača domača tla.

Ob pol devetih zvečer sva se vkrcala na vlak, se lepo namestila v najinem kupejčku in po dobri uri že trdno spala vse do avstrijsko-slovenske meje...

Tako se je zaključila najina 13 mesecev in 12 dni dolga avantura, kjer sva izkusila zelo zelo veliko novih, norih, zanimivih, zabavnih, težkih in vsekakor nepozabnih stvari, ki naj bodo spremljale celo življenje.

Hvala za spremljanje in upam, da ste uživali tudi ob daljših objavah (: