Od Abel Tasmasm-ana do najbolj severnega dela Južnega otoka

Po prijetnem praznovanju Patrikovega dneva naju je zjutraj pričakalo prijetno presenečenje. Prijateljica od Manu, ki se je prejšnji večer družila z nami, nam je pripravila obilen zajtrk. Različni okusi rogljičkov, vmešana jajca, sir, wurstsalat, 3 različne vrste kruha, marmelada in mešano sadje so krasili mizo, h kateri sva se z veseljem usedla in konkretno najedla. Med zajtrkom smo se pogovarjali o marsičem in klepet se je zavlekel vse do 12ih, ko sva ugotovila, da morava oditi, če želiva narediti najino Abel Tasman turo. Zaradi pomanjkanja časa sva si izbrala 4 ure dolgo turo. Najprej sva se z vodnim taksijem zapeljala do enega od zalivov, nato pa prepešačila pot po kopnem nazaj do točke,kjer sva štartala z taksijem. Na poti so naju spremljali razgledi na različne zalive, v nekaterih predelih đunglasti gozd, potoki in mini slapovi. Ko sva zaključila turo, sva se vsedla v avto in odšla na še en obisk, k češkemu paru Pavlini in Vaclavu, ki sva jih spoznala med delom v avokado pakirnici. Tam sva se spet stuširala, si skuhala, nafilala baterije in spet preživela prijeten večer ob okusni jabolčni piti in ob pogovoru o dogodivščinah, ki nas spremljajo na poti in planih, ki nas še čakajo.  

Naslednje jutro naju je pot vodila na najbolj severno točko južnega otoka imenovano Farewell Spit. Pot je bila močno ovinkasta, katero je krasilo ogromno enopasovnih mostov, nato sva prečila pisano in rastafarjansko mesto Takaka in končno prispela na vrh, kjer obala v obliki polmeseca zaključi Južni otok Nove Zelandije. Tukaj sva šla na sprehod do rta imenovanega slovo (Cape Farewell). Nato sva se odpravila na plažo Wharaiki, kjer sva šla pogledat male tjulne, ki se igrajo v bazenih na plaži, hkrati pa naletela na neverjeten naraven fenomen, ko se hribovita pokrajina prelevi v plažo, ki resnično spominja na puščavo. Res noro doživetje. Ko sva končala z raziskovanjem plaže naju je čakal še en podvig . Povzpeti se na malo višjo točko, ki odpira pogled na Farewell Spit. Ker sva imela srečo z vremenom naju je pričakal nor pogled na najsevernejšo točko Južnega otoka, ki je bila ena lepših razgledov, ki sem jih videla na Novi  Zelandiji. S tem sva zaključila najin izlet in se podala na vožnjo proti mestu imenovanemu Nelson, kamor sva prispela zgodaj zvečer, uredila nekaj zadev in se odpravila spat.

Lahko noč…