Raj imenovan Malapascua

Po potepanju po filipinskih hribih, ki jih krasijo impresivna riževa polja, je bil čas, da raziščemo enega od tisočih otokov, ki sestavljajo to prelepo otočje. Kot ljubiteljica morskega raja sem fanta zvabila na 3×1 km velik otoček, ki nima cest in velja za potapljaški biser Filipinov.

Najprej smo odleteli na večji otok imenovan Cebu, kjer smo v prestolnici preživeli dva zanimiva in zelo vroča dneva. Potepali smo se po mestu in si ogledali nekaj znamenitosti. V tem času so Filipinci ravno praznovali njihov sveti teden (našo Veliko noč), tako da smo bili deležni nekakšnega žegnja, kar na ulici pred hostlom in srečali kup ženic, ki po mestu prodajajo sveče, ki jih ljudje prižigajo v cerkvah. Verjetno vas preseneča podatek o azijskem ljudstvu, ki hodi v cerkev. Filipini so popolnoma pokristjanjeni, tako da cerkva in tem o bogu definitivno ne manjka. Poleg te skrajnosti je na ulicah mesta žalostno opazovati ljudi, ki prosjačijo, se drogirajo, ukvarjajo s prostitucijo, še posebej če so to otroci. To niso ravno Filipini, kakor sem si jih predstavljala.

Nato je napočil čas, da izginemo iz mestnega vrveža in smo se z lokalnim busom odpeljali na sever otoka, vas imenovano Maya Bagay in se na neke vrste katamaranu narejenem iz bambusovih vej odpeljali na majhno in rajsko Malapascuo. In res je bila, majhna in rajska, kar je kazala s tisoč in enim odtenkom modre barve. Dnevi, ki smo jih preživljali na Malapascui so potekali zelo na izi. Vsak da je bilo na sporedu dopoldansko namakanje v morju, zganjanje raznih vragolij ob obali, v popoldanskem času nas je po navadi ujel kakšen naliv, ki smo si ga popestrili s hladno pijačo v bližnjem baru ali pa ga mirno preležali ob branju knjige ali brskanju po internetu. Sama sem eno popoldne izkoristila za deževni sprehod po otoku. Sprehod mi je obudil spomine na prelepo Samoo, saj so bile vasice zelo podobne. Radovedno kukanje Filipincev iz hišk ter otroška družba na poti je definitivno vzbujala sproščen in domač občutek ob katerem se nisi počutil kot turist s polno vrečo denarja (:

A tudi rajsko uživanje se enkrat konča in napočil je čas, da zaključimo naše potepanje po Filipinih in se odpravimo čez morje v poševni Vietnam. Seveda brez zapleta ni šlo. Let Iz Cebuja nazaj v Manilo je imel zamudo, tako da smo malo pomigali z živčki, saj smo imeli zelo malo časa, da ujamemo let za Vietnam. Vendar se nam je tudi tokrat nasmejala sreča in kljub zamudi, smo še pravočasno ujeli let.

Se vidimo v Vietnamu.