Makina informacije...

No samo tolk, da boste vedeli kaj se dogaja z našo kripco...

Danes smo jo dobili od mehanika, plačali 425$ in naj bi zdej šibal 100 na uro ( več se tko ne sme ker je to max omejitev).

Kakšen drug dan kaj več.

Je pa še ena novica... V nedeljo je prvi prosti dan po ohohohohoho dneh.

LP :*

Šofer naj bo :) ali eno Xtra javljanje :(

No evo, pa smo končno nabral vse čukce za volanom :)

Tole bo bolj kratko, ker ni ne vem kaj novega za napisat od šoferđij :D

Viteza za volanom sva itak bolj Mihi in jaz, ker se vsak dan voziva v službo, punci pa sem pa tja malo peljeta v trgovino ali kam spotoma.

Včasih me še mal stisne, če sem na pravi strani, ker sem že tako navajen na levo stran, da pomislim ali je morda napačna, drugače pa je res že povsem rutina.

Drugače je pa še ena stara novica, malce zamolčana do sedaj :D, ne nobena ni noseča (od naših)...

Takoj smo dobili kazen za nepravilno parkiranje :), na srečo dokaj mizerna (okol 7€) in ne tako kot naš/a žejni/a prijatelj/ica, katero ime bo ostalo anonimno zaradi varovanja osebnih podatkov, ki je plačal/a precej več. Škoda za te šuške, ker bi za njih lahko nam naredil/a že precej soliden Welcome-back-party :). Niče ne de, Life goes on in Vsaka šola je za nekaj dobra (čeprav ne, ampak vseeno).

Dragi/a naš/a prijatelj/ica: SOČUSTVUJEMO S TABO!

Ajdi

P.S. Upam, da sem bil dovolj diskreten glede omembe kaznovanega osebka (sproči pod komentarje :D :D :D)

_________________________________________________________________________________

Tole je pa na novo, ampak ker tega zgoraj še nisem objavil, bom kar tukaj dodal, ker se gre seveda za našo kripco!

Danes sva se odpravila v službo in takoj opazila da sveti lučka za akumulator, pri speljevanju pa še da servo ne pali!!!

Prekleta kripa je vmes prižgala še lučko za ABS, čez par km pa še za airbag.

Direktno v sadovnjaku kjer delamo se je pa še malo pokadilo izpof haube!

To noč po gajbica prespala v sadovnjaku, jutr pa pokličemo NZ-ski AMZS, da nam ga odpeljejo do enga serviserja, ki nam fa je priporočal sodelavec.

Tokrat brez cenzure: JEBA!!! Upam da niso šle 3 kilce $ u kanto oz. da bo servis dokaj poceni, ker v nasprotnem primeru ga s ceglom spustim preko klifa v BMK kaj je spodaj.

Če bom mogu slučajno kakšno noč prespat na policijski postaji, bo to verjetno zato, ker bom unmu invalidu škotskmu, ki nam je prodal "avto", nekaj naredu.

Poročam o nadaljnem dogajanju...

Ž

Kratko javljanje za nazaj...

Tole sem vam še dolžan povedat...

Pač ne vem več čist točno kater dan je bil, smo se odpravili na pot v Taurango, lahko bi tudi napisal S trebuhom za kruhom, pa ne bom, ker se mi zdi preveč starokopitno.

Prvo noč v hostlu Harbourside, smo bolj samo spali v njem, šli smo na pivce v sosednjo gostilnico, spat, naslednji dan pa po službo... to je že stara zgodba...

En dan v drugem hostlu tukaj, ko nam je zaradi slabega vremena odpadla služba nabiranja kivijev, smo se odpravili na izlet na Mount Manganui. Zdi se mi da sem tudi o tem že nekaj napisal, tako da bodo sedaj bolj slike govorile kot jaz.

Kratko in jedernato o izletu: lep sprehod in odličen razgled. Presodite sami:

Takele fine stopnice so bile ponekod pri spustu:

Upam, da ste uživali v podoživljanju tega izleta :D

Lep pozdrav ;)

P.S. Tale slia je bila narejena precej na hitro, ker je bila res izjemna priložnost (spomenik na vrhu hriba). In ne, to nismo mi vgravirali.

Eno šihtarsko javljanje...

Hali halo

Spet bom(o) mal jamral (kaj pa čmp drujga)... sicer je puncama pomoje dokaj luštno v službi, le konstantno stanje na nogah verjetno moti in je boleče, nama z Mihijem je pa delo kar precej muka. Sicer pa kdor je kdaj delal na terenu v zelo spremenljivem podnebju jeseni ali spomadli točno ve o čem govorim, za vse ostale pa od začetka. Zjutraj je mrzlo (vsak dan bolj), drevesa (krošnje kivijev) so mokre ne glede na vreme prejšni dan, tako da si precej moker že ob pol devetih (delat se začne ob osmih). Seveda smo napravleni v palerine, škornje in gumijaste hlače, ampak par kapljic še vedno pride skozi. Okoli 11h začne že ornk sonce sijat, kar pomeni slačenje dežne opreme, 13h začne pihat ko si že precej prešvican, 14,15h zopet kakšna kapljica dežja, za dežjem pravjo da vedno posije sonce itd. itd. Vstaneš v temi, domov prideš v temi... Ne vem kako tem ljudem to znese iz tedna v teden, ker je bil danes že 8. zaporedni delovni dan (jup, že ta druga delovna nedelja zapored, ne je*ejo oni tega). Nič od dneva, nič prostega časa, le garanje do skoraj onemoglosti. Edini prosti dnevi v tej kivi sezoni so kadar ščije do onemoglosti, pa še to ponavadi začne padati par ur po začetku šihta, tako da se pol še ene par urc vztraja v takih pogojih, češ: "Za eno uro se pa že nisem vozil 30 km." Bo že bolje, do konca pogodbe je samo še mesec dni.

Včeraj je nakazal plačo tudi tip za obiranje kivijev, ki nas je za moje pojme scat peljal za vsaj 50$ na glavo (oderuh debeli!!!). Nategovanje siromaških backpackerjev se tukaj zdi čedalje bolj nacionalni šport. Vsi domačini so vsaj par $$$ na uro bolje plačani od "nas".

Pustimo jamranje za par vrstic... Dolžan sem še opis dela. Najlažje ga je predstaviti kar s slikcami, zato pozorno berite in potem glejte slike.

Moje delo je sledeče: postavim dobre 3 m dolg kol (ni tolk težek, kakor je štorast za nosit brez kakršnihkoli rokavic) k še enemu dobre 3 m dolgemu kolu, ju z zaklopko vzporedno povežem, stopim na lestev slabe 2m visoko, kjer ta dva kola povežem z mačkom, stopim dol in prvotni kol držim močno kar se da, medtem ko sodelavec na vrhu lestve z višinsko žago reže veje in štrikce na vrhu kola št. 2. Jup, kar nevarno delo. Ko požaga vse veje, se jih malce posortira, kolikor je mogoče, nato prerežem s kleščami vezico s katero je pritrjen kol št. 2 na prečko, dvignem oboje in skušam kar se da lepo in previdno spustiti oba kola na tla, ju odpnem in jovo na novo. Cel postopek traja ene 3,4 minute. To sedela slabih 9 ur na dan, kar pomeni da je to en živ dolgčas z dodatkom bolečih bokov, pet in členkov na roki. Vmes te piči tudi kakšna životinja, da srbi kot 100 hudičov. Najbolje od vsega mojega dela je pa to, da mi cel dan po glavi pada žaganje in sluz iz kivijevih vej, poleg tega pa še cela gora pajkov, ki pa so na srečo bolj mejhni in načeloma nestruoeni. Superca... Včasih me doleti sreča in se mi pojavi celo drugo delo, ki je sila zanimivo in ne monotono. To delo se kliče: odštrikcanje :D; odvezovanje in vlečenje štrikcev (seveda brez rokavic) z vsake veje v sadovnjaku. Roke se načete po parih minutah, ker so nekatere veje skupaj zarašene, tako da je vmes tudi štrikec.

Sadovnjak

Deblo od zelenega kivija na katerega so vstavili veje od zlatega

Železna horizontalna štanga na kateri je kol št. 2 na njem pa veje in štrikci

Samo veje in štrikci

Mihijev šiht pa zgleda takole: po tem ko jaz in moj sodelavec Nik (domačin) podelava zgoraj opisano, on na malo manjši lestvi bolj podrobno posortira veje in jih pripenja na žice, da se ne premikajo. Tudi njegovo delo je zelo zanimivo in nemonotono. Uživa do konca in se mi zdi, da se mu kolca ker je študiral pravo :D.

Mihijev končni izdelek iz kontra-od-ptičje perspektive

Uglavnm, ne vem kaj si vi mislite, ampak prav nič ni fletno teh dobrih devet ur na dan tole eno in isto sranje počet. Še dobro, da je tako zanimivo in spremenjlivo vreme, ker če bi bili vedno idelani delovni pogoji bi verjetno že spet dala odpoved.

Tole je za tiste, ki še niste videli kako raste kivi (tole je obična nam poznana zelena varianta):

Tole pa sta punci na njunih delovnih mestih (tekoči trak kaj pa drugega)... Kaj več o tem delu pa predvidevam da bo Anita sama napisala, ko bo utegnila (verjetno na svojem blogu).

Mount Mnaganuu in Šoferji objave pa sta že v priprav, tako da bo naslednjih par dni kar pestro na tem blogu :)

Čavči


P.S. Upam, da je v vaših službah še hujše :D (hecam se)

P.S. 2 Sandra dobr spedeni jutr, da bodo kmal tamali Darkoti pa Sandrice jokal pa puzal :), bomo držal pesti

P.S. 3 Če koga kaj bol specifičnega zanima o kakršni koli stvari tu doli, naj pa pogoogla (naj v komentarju vpraša seveda :D :D :D)

Fizićki radniki ali Kičma u kanti...

No tukole...

Po dveh dneh obiranja kivijev sva z Mihjem ugotovila, da to ni za naju. Po tretjem dnevu pa že dala odpoved. Pa da malo razložim kako to poteka, da si ne boste vsi mislili, da sva 2 lulčka (no sej mogoče mal clo sva).
Uglavnem to obiranje zgleda tako, da imaš pred seboj (v predelu trebuha) ene sorte nahrbtnik (pa ga dejmo poimenovat natrebuhnik glede na to kje ga nosiš), v katerega gre od 25 do 30 kg kivijev in vse to polniš dokler skoraj ne začnejo padati dol (kiwiji rastejo na grmovju, visokem okol 160 cm, kar pomeni da si skoraj ves čas sklonjen), jih seveda sklonejen neseš do zaboja v katerega gre slabih 300 kg (odvisno od sorte in vlažnosti), odpneš dva štrikca in skozi spodnjo stran ti. natrebuhnika padejo ven kiviji (z zelenimi se dela kot s krompirjem, z zlatimi pa previdno kot s porcelanom). Prvi dan nas je 10 korenjakov (v ekipi je bilo tudi nekaj predstavnic nežnejšega spola) nabralo 96 zabojev, kar nanese povprečno na osebo cca. 2.5 tone. Delal smo pa 7 ur z dvema mal daljšima pavzama, tko da je efektivno bilo okol 6 ur. Sicer to nošenje niti ni tolk zajebano, glavni problem vsega je da pri 185 cm (Mihi jih ima še mal več) enbostavno ne moreš drugače kot biti v predklonu. Poleg tega pa mihu manjka en disk in tega sploh ne bi smel počet, ker se mu brž lahko ponovi poškodba oz. še precej bolj zakomplicira. Zdravje na prvem mestu!!!, preden se naju spravi kdo "šimfat". Ramenske mišice po končanem šihtu bolijo kot una žival, ki koplje bo blatu, poleg tega pa če imaš malo bolj izbočeno ključnico (tako kot moja malenkost), tudi ta del telesa precej naje*e.
No pa da še malo razložim finančno plat tega obiranja. Plačana je cela ekipa glede na to koliko naberemo. Zelen kivi je plačan $11.50 na zaboj + 8% dopustniškega dodatka (ne štekamo čist točn zakaj to), kar nanese izračunajte-si-sami-če-vas-zanima :). Zlat kivi, ki je delikaten za popi*dit, pa je plačan $16.00 na zaboj + 8% dodatka. Torej vse kar se nabere, se množi s to postavko in nato deli a številom garačov.
Prvi dan je bila plača okoli $100 za 7 ur dela, kar je sicer zelo solidno za SLO razmere (dobrih 7€/h). Od ostalih dvhe dnevov nimam natačnih podatkov, ker smo rabutali tudi ta zlate in ne vemo čist točne številke oz. koliko nas je delalo. Pride danes šefe Dave, da poračunamo. Baje da bo plačal na roko, tako da se ognemo 15% davku.
Če se vam ne da brati več o kivijih, preskočite do naslednjega odstavka :). Šiht je pa seveda najbolj smotan zarad tega, ker moraš vsak dan vstati okoli pol sedme (vstajat ni problem drugač maty!!!), se uštimat, pozajtrkovat in čakat na SMS kdaj in kje se začne delat. Če je dež se seveda ne obira, razen v ekstremni nuji. Drug delovni dan sva vstala po zgoraj opisanem kopitu, se skoraj že vsedeva v avto da se odpeljeva in v tistem trenutku dobiva SMS, da je delo prestavljeno za 2.5 ure, ker je sadovnjak še malce vlažen. Spat ne moreš nazaj, tako da presotane samo čakanje pred TVjem. Tretji dan sva dobila SMS ob 7:20, da se začne delat ob 7:30, do sadovnjaka je pa slabe pol ure vožnje. Vmes so tudi čakali dve uri, ker je bil ta zlat kivi vlažen..... Uglavnem precej zoprno delo in precej zoprni pogoji dela. Glede na to, da sem diplomiral iz ergonomije, bi to delo moral odklonit po parih minutah.

Torej, kot že rečeno, je bila včeraj podana odpoved. Zvečer po kosilu pa se je že ponudila nova služba, za oba. Danes sva ne glede na precej močan dež, brez palerin ali "gnojštamfarc" (za ne vešče so to gumijasti škornji) vseeno odšla delat, ampak sva po dveh urah bila povsem premočena in premražena ter odšla domov. Delo je pa precej zanimivo, spet sva v kivi-sadovnjaku, le da se tokrat ni treba sklanjat in prenašat težkih bremen. Obrezuje se grmovje in pripenja veje na žice, da bo naslenje leto kivi precej lepše rasel.
Današnji preostanek dneva sva izkoristila za nakup nepremočljive opreme, od škornjev, hlač do palerine. Zraven sva za male pare kupila še bolj lahke hlače in majico za delat. Izgledava pa oba kot, da bi bila 5 let stara bratca, ker imava skoraj vse isto :D. Kupil sem tudi mobilni internet, tako da lahko sedaj v miru v sobi na suhem tipkam tole, ker do tega trenutka je bilo to vse treba delati zunaj na hladnem. Bom kaj več o delu povedal jutri, ko ga malce bolje spoznava.

Šefe je opazil kaj mi piše na puloverju (Full Tilt hajteharco) in naju je takoj povabil na partijo pokra k njemu domov (stanuje 50 metrov od hostla). Pravi, da imajo s sodelavci 1× do 2× na teden "home-gejmo" pri njemu in da sva vljudno vabljena že danes :). Mogoče skočiva samo na pivo, da se zmeniva za prevoz, ker je 30 km v eno smer in bi bilo ceneje, če se voziva z njim. Za gembl bom pa verjetno počakal še kakšen teden :).

Bom počasi zaključil, ker jih je verjetno že več kot polovica obupala nad semi-jamranjem in kaj bolj zanimivega napisal v prihajajočih dneh.

Bodite v cvetju, ker tukaj lije kot iz škafa ;)

P.S. Včeraj so v naš hostel prišli trije Slovenci, vsi iz Kranja, ena pa je od Komurke sestrična (to bolj Ani pa Vojcu kaj pomen), tako da se tudi na drugem koncu sveta ne da brez njih :D

P.S. 2 Frenk (Zora, Sandra) kako kaj kaže s trug.... pardon.....s twingotam? A je že šu od bloka? A moja Suza še zmer v prvo vžge? Nič ne poročate glede tega, slišim samo o Lojzetovih pripetljajih :D

P.S. 3 Na žalost tokrat brez slik, ker se mi ne da priklopit fotoaparata na računalnik in jih obdelat za na blog. Sicer jih ni veliko, ker smo bili samo na še enem vulkanu, ampak ta je bil meni še najlepši.

Jo jo jo... ali Upam, da kmalu začnemo delat!

Kot verjetno že veste, smo v nedeljo kupili avto, v torek popravili ključavnico na prtljažniku, se popoldne dobili z Ash-om na pivu, kjer smo šele ugotovili, da nas je napadel tornado :D

Dokaj slabo ja, ampak tako to gre, če imaš veliko opravkov. Po pivu z Ashom, smo popili še enega :), nato pa hitro stopili do Vector arene, kjer se je ob 18:30 začel koncert. Prvi band smo sicer ujeli samo zadnji komad, ampak jih niti ni nihče poznal, za njimi so igrali As I lay Dying, nato Trivium, na koncu pa seveda band, katerega smo sploh hoteli it poslušat (in gledat) DISTURBED (tole vse je za večino "kr-neki", ampak v Hotemožah 87 pa malce več vedo o tem in si že mislejo, če bom napisal da je pel Miran Rudan :)).Disturbedi so ga dobr nažigali, naroda je bilo kar precej, tudi tribune so bile zapolnjene, pivo se dobi skor na vsakem koraku v dvorani, skratka odlično uštimano. Tudi garderobo imjo spedenano za toliko ljudi in (pazi) to brezplačno!!! Ka-ka-kapo dol fantom bi reku Srečko Katanec. Sledi par slikc s koncerta (imam tudi en video, ampak zasede okoli 12 MB in bo počakal na disku):

vsi pred koncertom

šank v dvorani

As I lay dying

Midva z Anito, ko je maty skrbel zaradi tornada (zadaj Trivium)

Disturbed 1

Disturbed 2

Disturbed 3

Disturbed 4 (to so snemal z odra kao 10 000 Fists in the air)

Zanimiva prepoved! :D

Drugač je bila komadn zaslon na odru, kjer se je med vsakim komadom odvijala svoja projekcica... Dost hudo, sploh s takimi posnetki. Več pa doma s posnetka (kmalu.......... :))

V sredo zjutraj smo morali spakirati vse, ker smo imeli v Taurangi že rezerviran hostel za 3 noči. Rekli smo da gremo na pot okol 12h, najkasnej 13h, ampak smo potem še prali in sušili cunje, čakali šefa hostla in mu dali eno bomboniero, Andy nam je označil na zemljevidu kaj vse se izplača pogledati na NZ, ker gre čez 5 dni v ZDA in ga ne bomo več videli. Tudi njemu smo dali eno bomboniero. Punci sta (med tem ko sva z miho skrbela za cunje) šli zrihtat avtomobilsko zavarovanje, nato pa je počasi že bila ura 16:30 in smo morali res na pot. Mal je bilo spet poslovilnih obveznosti, ampak ni bilo niti približno tako hudo kot davnega 3. aprila na eno prelepo nedeljsko popoldne :)

Če se komu ljubi, lahko malo pogoogla o Taurangi na internetu (ni obvezno), da boste vedeli kam smo šli.
V rezerviranem hostlu smo takoj po plačilu rezervacije vprašali glede služb in ni bilo preveč obetavno. Mogoče bi dobili službo (obiranje kiwijev), pa še to samo zato, ker imamo avto. Drug dan ni bilo nič bolj jasno glede zaposlitve, zato smo odvihrali do malenkost bolj oddaljenega hostla, kjer se najlažje dobi službo. Preko interneta je bilo tu vse zasedeno, zaro smo upali, da bo mogoče vsaj služba, ampak se enega brez drugega tukaj ne da dobiti. Ata šefe zgleda kot en bivši JNA zatežen oficir, ki nam je še pred rezervacijo za en teden in plačilom najprej vsaj pol ure pridigal o pravilih hostla. Bolj smo govorili, da se strinjamo, bolj je težil :D
No uglavnem, glede na to, da smo imeli še za dve noči plačani v prvem hostlu, tukaj pa kao zagotovljeno službo naslednji dan, smo se odpravili v prvega in skušali odjaviti nastanitev. Bili smo polovično uspešni, kar pomeni da smo dobili polovico nazaj. Ata šefe bi še pred vojaškim penzionom rekel: "Bolje išta ne ništa!"
Rezervirali smo za en teden v naprej, kar je dokaj poceni (v primerjavi s prvim hostlom), ampak je pa malenksot slabši. Nima to neke ogromne veze, ker smo s tem dobili tudi službo.

V četertek (se pravi danes) bi morali iti ob 7ih zjutraj že rabutati te njihove zelene dobrote, ampak nam (bolj veleposestniku s plantažami) zagodlo vreme. Celo noč je deževalo, okol 8,9ih pa je nehalo in je sijalo sonce. Upamo, da bo jutri bolje, ampak napovedi niso najbolj rožnate. Punci sta danes dobili še boljšo ponudbo. Jutr naj bi šli podpisati pogodbo za vsaj 4 tedne dela v tovarni/pakirnici kiwijev. Delo poteka ne glede na vremenske razmere, 6 dni v tednu, in to od 8ih zjutraj do 6ih zvečer (10 urc, verjetno z malico vred). Super zame, ker me bo do nadaljnega preživljala Anita :D :D :D... Mal heca. Naj bi se vreme vsaj do ponedeljka, če ne nedleje že toliko sestavilo, da bova tudi midva pričela z delom. Kaj več o šihtu boljših (o tem bi se dalo govorit :)) polovic pa v naslednji objavi.

No pa da se še malo vrnem na avto in vožnjo. Mihi je imel prvi čast vožnje po levem pasu in je za moje pojme stvar opravil z odliko (on nas je pripeljal do Taurange), Anita je vozila par kilometrov v nedeljo, ko sva šla na bazen in se ji je še malce zatikalo. V prid ji govori tudi tema in slabo vreme (dež). Bo pa o tem kaj več povedala sama. Danes je na sceno stopila tudi Barbi in je vozila dokaj solidno, me je zelo pozitivno presenetila. Malenkost ji je nagajala le stopalka za plin, drugače pa dobro. Seveda sem nekaj kilometrov nabral tudi sam in bi rekel, da je šlo kar OK. Mene bo kdo drug komentiral, da ne boste mislili, da se preveč hvalim :). Avto je pa za moje pojme bolj kripca in se mi precej kolca, ker nisem vsaj malenkost avtomehanično podkovan. Malce puščajo vrata (ampak ni hudo, ker so blazine suhe), pospeški so kot bi bilo pol štalce konjičev že zelo zelo v letih, ostalo je pa nekje na nivoju. Držite pesti z nami, da nas bo spravil do juga in nazaj ter da mogoče zanj dobimo še kakšnega dobrega tisočaka ali dva.

Slike voznikov objavim v naslednjem blogu, ker Anite še nimamo zabeležene. To bi bilo za danes vse...

Zgodbo o internetu in NZ 2 pa tudi še objavim. En namig za neučakane: kat*s*tro*a.

AJDI ČAV DIJO

Naša makina...

Tole bo eno hitro javljanje, ker smo lih pri odhajanju in sem vam dolžan pokazati slike naše kripce :D

Tkole smo hodili do "NZ pod lipco":

tkole je zgledal od daleč

prvi kilometri, ko je bila tudi uradno Anita lastnik

in naša makinca

Toj to, upam da bo zdržala. Zavarvan mamo za en let, registracijo pa asistenco bo pa še treba spedenat dons pred potjo.

LP