Around the world…

Around the world…

Šalo na stran, današnji izlet je bil samo okoli otoka (:

Po zajtrku sva se s Filipincema Ronaldom in Alvinom ter Samojcem Tapom odpravila na pot, ki naj bi potekala do severo-zahodne točke otoka, kjer naj bi tudi prespali. Baje zelo lep pogled na sončni zahod, ki je bil do 27.12.2011 zadnji konec na svetu, ki ga je imel. Po tem datumu so spremenili časovni pas iz +12 na -13 in so iz zadnje države na svetu prišli na prvo mesto. Ta rt je bil včasih tudi znan kot ''pogled v prihodnost''. Kako pa je pot potekala pa v nadaljevanju.

Najprej smo se ustavili pri želvah, ampak sva midva ostala pri avtu in malo ropotala s Tapom, nato pa smo se odpravili naprej. Ker se Filipincema ni dalo hoditi do škratove, smo se ustavili v Peapea jami, ki pa roko na srce ni bila čisto nič posebnega. Nato je sledila dolga pot brez postanka vse do ''sprehoda po krošnji''. Postavili so stopnice s katerih se nato po visečem mostu sprehodiš do Banyan drevesa, ki naj bi bil star okoli 230 let. Okoli drevesa so tudi postavljene stopnice, po katerih se da priti skoraj do vrha drevesa. Na vrhu je seveda spet sledil fotosešn, nato pa razgled na otok, ki je bil več kot vreden za Anito malo strašljivega sprehoda po mostu in vzpona po stopnicah. Po tem smo šli do rta, kjer naj bi prespali, se že skoraj vse dogovorili, a se nato odpeljali naprej, ker sta si želela Filipinca ponovno ogledati Blowholse. Tam se nato nismo ustavili, smo se pa pri slapu, ki sva ga midva že obiskala zadnjič. Nam trem se ni dalo tja, zato smo se pa pridružili domačinom v fale in jih malce spremljali ob kartanju. Ob porazu ti ljudje niso čisto nič drugačni od nas (: Vmes so nas pogostili s čajem, mi pa njih s pomarančami.

Z tem pa je sledil preobrat. Filipincema se ni dalo več voziti, nam trem pa seveda tudi ne in smo se zato odločili, da zaradi bližine odrinemo nazaj v Lano, kjer smo bili nastanjeni vse prejšnje dni. Vse skupaj je izpadlo precej smešno, ker smo se od vseh poslovili, oni pa za nami že pospravili, a so nas bili vsi veseli. Najbolj pa Jim, ker je dobil nazaj družbo. Sicer so se vmes naselili novi turisti, a daleč od zanimive družbe (:

Sledil je spet že ustaljen protokol, voda, tuš, večerja, pirčki, ropotanje, spanje in nato novo jutro z zajtrkom. Za tem je sledilo vnovično slovo od vseh, tokrat sigurno. Imela sva kar precej sreče, saj sva se s celo bando lahko odpeljala do trajekta in nato še do Apie, kar je bilo precej hitreje in udobneje kot z lokalnimi busi.

Kako je potekala najina selitev na jugo-vzhodni del otoka Upolo pa prihodnjič.

LP