Zadnji dnevi

Pred nama so zadnji dnevi izležavanja in kmalu bo treba spet na avion, nazaj v hladnejšo NZ in po parih urah v še na en avion za še malenkost hladnejši Christchurch.

Zadnji celi dan sva imela planiran za en mini izlet do ene sosednje plaže, ki naj bi bila za odtenek lepša od te naše, a sva se premislila. Nekaj čukastega sva pojedla in naju je kar konkretno zvilo. Anito malce bolj hudo kot mene, ker sem na kahli preživel le pol dneva. Zato sva raje malce počivala, se namakala in brala knjigo. Poleg tega pa je v takem stanju precej kaskadersko iti dlje stran od skreta od 50m.

Če je že mogla prit ta zastrupitev, potem je prišla v dokaj ugodnem času, ker sva imela od tu naprej vse urejeno in ni bilo nobene panike.

Po večerji (ki sva jo sicer zaradi prebavnih motenj izpustila) sva se poslovila od celotne ekipe in jo zaradi utrujenosti kar zgodaj udarila spat. Anita je še slabe pol ure pred fale govorila z nemškim parom, ki sta nama dala par koristnih nasvetov za južni otok, midva pa njima o Avstraliji, ki je njuna naslednja destinacija.

Zjutraj sva bila še precej zdelana, a sva imela dokaj udoben prevoz do mesta, kjer sva zapravila še zadnje dinarčke in se odpravila na letališče. Procedura je kar hitro minila in že sva sedela oz. bolje rečeno ležala na dokaj praznem letalu nazaj za Auckland. Let je trajal slabe 4 ure in je nudil čudovit razgled, saj je bilo vreme res enkratno.

Po pristanku, sva skočila na subway sendvič in poklicala majstra iz hostla, da nama je dostavil prtljago. Sva mislila, da sva se loslala precej več kilogramov robe, pa je še vedno nekaj viška. Po nekaj minutnem prepakiravanju, sva končno skupaj vrgla 41kg, kar je šlo skozi brez problema. Sicer imava ročne prtljage malce več kot jo je dovoljene, ampak pomoje ne bo panike. Do leta imava še dobre pol ure in sem ta čas izkoristil, da boste informirani o vsem dogajanju (:

Vmes sva skočila tudi na net, da sva odgovorila na par pomembnejših emailov, sedaj pa se že psihično pripravljava na avanturiranje po južnem otoku.

Spet se nama je pa nasmehnila sreča, ker je kar precej ljudi, s katerimi sva precej časa zabila v hostlu v Taurangi, trenutno v Christchurchu. Matt naju pride iskat na letališče in nama je tudi zrihtal za spat. Sicer je bil plan malce zafeštati, ampak jih večina dela zjutraj, midva pa tudi nisva v najboljšem stanju, tako da bomo prestavili na 21. marec, ko naslednji dan dokončno zapuščava južno poloblo.

Držite pesti, da bo lepo vreme (: